<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Telefonska triaža pri sprejemanju klicev na primarni ravni zdravstvenega varstva</dc:title><dc:creator>Vrbovšek,	Inge	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prestor,	Jože	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zafošnik,	Uroš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>ocena nujnosti obiska</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>protokoli</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Dostopnost do zdravstvenih storitev ima v naši družbi ključno vlogo. Univerzalno zdravstveno varstvo pomeni zagotavljanje kakovostnih, učinkovitih in varnih zdravstvenih storitev za vse. V okviru javnega zdravstva so se zato razvili pristopi za hitro ocenjevanje zdravstvenega stanja uporabnikov, med katerimi je tudi triaža. Pri tej metodi se zbirajo in analizirajo podatki za določitev nujnosti obravnave. Ena od oblik triaže je telefonska triaža. Namen: Namen raziskave je ugotoviti, ali izvedba delavnic na področju telefonske triaže in uporaba protokolov povzetih po Manchester Triage System Telephone Triage and Advice vplivata na uspešnost triaž ter preučiti povezanost delovne dobe medicinskih sester s pravilno končno odločitvijo pri telefonski triaži. Metode dela: Uporabili smo kvantitativno metodo z uporabo testov za oceno znanja in kvalitativno metodo s kodiranjem besedila, pri čemer so sodelovale medicinske sestre na primarni ravni, ki delajo v ambulantah splošne medicine in zdravstvenem varstvu otrok. Testi so vsebovali scenarije klicev, kjer so medicinske sestre določale stopnjo nujnosti obiska. Analiza podatkov je bila najprej izvedena z uporabo Kolmogorov-Smirnovega in Shapiro-Wilkovega testa za preverjanje normalne porazdelitve, nato pa še Wilcoxonov test. Rezultati: Pred delavnico so medicinske sestre izkazovale nižjo raven znanja pri ocenjevanju nujnosti obiska pacientov. Po delavnici in uvedbi protokolov se je znanje izboljšalo, kar se kaže v višjem povprečnem številu točk. Rezultati Wilcoxonovega testa so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike med prvo in drugo meritvijo (W = -3,775; p &lt; 0,05), kar pomeni, da se je znanje medicinskih sester po delavnici izboljšalo. Število pozitivnih rangov (n = 37) kaže, da je večina udeležencev po delavnici dosegla več točk. Analiza je tudi pokazala, da daljša delovna doba ni bila povezana z boljšimi rezultati pri ocenjevanju nujnosti obiska. To nakazuje, da je uporaba standardiziranih protokolov in ciljno usmerjeno izobraževanje ključno za izboljšanje znanja in natančnosti pri telefonski triaži, ne glede na delovno izkušnjo medicinskih sester. Razprava in zaključek: Raziskava je pokazala, da izobraževanje in uporaba standardiziranih protokolov izboljšujeta natančnost medicinskih sester pri ocenjevanju nujnosti, ne glede na delovno dobo. Poudarjena je potreba po formalizaciji dokumentacijskih smernic za večjo sledljivost in varnost. Ugotovitve so uporabne za nadgradnjo protokolov in razvoj izobraževalnih programov.</dc:description><dc:publisher>[I. Vrbovšek]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-05-01 07:45:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168866</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146123</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 235147011</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
