Česen kot krmni dodatek za zmanjševanje tvorbe metana v vampu prežvekovalcevBogožalec, Rebeka (Avtor) Avguštin, Gorazd (Mentor) Fanedl, Lijana (Komentor) prežvekovalcivampmetanogenezametanrastlinski izvlečkičesenMetan, ki ga prežvekovalci sproščajo med prebavo, predstavlja pomemben delež toplogrednih plinov, ki vplivajo na podnebne spremembe. Iskanje trajnostnih rešitev za zmanjšanje teh izpustov postaja ključnega pomena za kmetijstvo in okolje. Metan kot stranski produkt nastaja v vampu prežvekovalcev. Prebavni sistem prežvekovalcev vključuje več predželodcev: kapico, vamp, prebiralnik in siriščnik, kjer poteka razgradnja hrane z mikroorganizmi, kot so bakterije, glive in praživali. Metanogeni mikroorganizmi so anaerobne arheje, ki v procesu metanogeneze proizvajajo metan v vampu prežvekovalcev. Prežvekovalci metan izločijo z izrigavanjem preko gobca ali nosnic ter v manjši meri z vetrovi in iztrebki. Uporaba česna kot potencialnega krmnega dodatka, ki lahko vpliva na zmanjševanje emisij metana, se je zelo razširila v zadnjih desetletjih. Aliicin, ki daje česnu njegov značilen vonj, in topne nehlapne organo-žveplove spojine, ki so prisotne v česnu so pomembne protimikrobne snovi. Med drugim zmanjšujejo delež v vampu prežvekovalcev prisotnih praživali, tako zmanjšujejo produkcijo vodika in posledično obseg metanogeneze in emisije metana. Česen izboljša tudi izkoristljivost hranil in lahko prispeva k večji prireji, hkrati pa zmanjšuje okoljske vplive emisij metana.20252025-04-27 07:15:18Diplomsko delo/naloga168833VisID: 257306COBISS_ID: 234385667sl