<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Določevanje stabilnosti izbranih sekundarnih metabolitov gliv Cordyceps spp. s tekočinsko kromatografijo</dc:title><dc:creator>Čeh,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marolt,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Markelj,	Jernej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Cordyceps spp.</dc:subject><dc:subject>stabilnost</dc:subject><dc:subject>kordicepin</dc:subject><dc:subject>adenozin</dc:subject><dc:subject>pentostatin</dc:subject><dc:subject>tekočinska kromatografija visoke ločljivosti.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem želela določiti temperaturno in UV stabilnost izbranih sekundarnih metabolitov, in sicer adenozina, kordicepina in pentostatina, v posušeni in zmleti glivi Cordyceps spp. Za določanje vsebnosti metabolitov sem uporabila tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti. Najprej sem optimizirala ločbo analitov z uporabo reverzno-fazne (nepolarne) stacionarne faze C18 in polarne mobilne faze, sestavljene iz fosfatnega pufra in metanola. Določila sem mejo zaznave in mejo določitve za posamezne učinkovine, pri čemer so meje zaznave za pentostatin, adenozin in kordicepin znašale 0,026, 0,016 in 0,022 mg/L, meje določitve pa 0,086, 0,053 in 0,072 mg/L. Določila sem, da sta pentostatin in adenozin v vzorcu pod mejo zaznave in določitve. Nato sem preverila ponovljivost HPLC analiz ter ponovljivost priprave vzorcev in ugotovila, da sta ustrezni. Nadaljevala sem z raziskavo temperaturne in UV stabilnosti vzorcev. Umeritvene premice za temperaturno in UV stabilnost sem pripravljala v koncentracijskem območju med 0,2 in 1 mg/L. Vzorce sem shranjevala v različnih pogojih: v zmrzovalniku (–21 °C), hladilniku (3,3 °C), pri sobni temperaturi (23 °C), pri 40 °C in pri 80 °C. Po 18, 62, 159, 328 in 495  urah sem izvedla ekstrakcijo in pripravila ekstrakte za HPLC analizo. Ugotovila sem, da je imel vzorec pri času 0 dni najvišji masni delež kordicepina, in sicer 18,303 mg/g vzorca, medtem ko se je njegova koncentracija ob shranjevanju v hladilniku po 495 urah znižala za 4,7 %. Pri raziskavi UV stabilnosti sem testirala dva različna tipa embalaže, in sicer rjavo plastiko in prozorno steklo. Posodice z vzorcem, pokrite z izbranima materialoma, sem izpostavila UV svetlobi za 1, 2, 3 in 5 ur. Ugotovila sem, da se je masni delež kordicepina skozi celotno UV študijo vidno zmanjševal. V vzorcu, ki je bil pokrit z rjavo plastiko, se je po 5 urah bolj znižal masni delež, in sicer za 9,6 %, medtem ko se je pri vzorcu, pokritem s steklom, masni delež znižal za 6,5 %. Z dvostranskim t-testom parov sem ugotovila, da se masni delež kordicepina, glede na vrsto embalaže, signifikantno ne razlikuje. Zato je rezultat povprečje znižanih masnih deležev in znaša 8,0 %. Primerjala sem UV obsevanje v komori z obsevanjem sonca in ugotovila, da bi izpostavitev vzorcev najvišjemu sončnemu obsevanju v osrednji Sloveniji povzročila 1,9- krat hitrejše znižanje masnega deleža kordicepina, kot v UV komori, če predpostavimo, da vsebnost kordicepina linearno pada z naraščanjem UV obsevanja.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-18 09:10:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168612</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25304</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 234410755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
