<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Opolnomočenje žensk z izkušnjo nasilja</dc:title><dc:creator>Špeh,	Mina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Videmšek,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje nad ženskami</dc:subject><dc:subject>okrevanje</dc:subject><dc:subject>naučena nemoč</dc:subject><dc:subject>viri moči</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem se osredotočila na raziskovanje značilnosti opolnomočenja žensk z izkušnjo nasilja. Zanimalo me je, kako ocenjujejo lastno opolnomočenje, kaj so spodbude in ovire na poti do opolnomočenja ter kako osebe z izkušnjo nasilja opredeljujejo vlogo strokovnih delavk in delavcev. V teoretičnem delu sem predstavila, kako se je nasilje nad ženskami obravnavalo v preteklosti, kako se je nanj odzivala družba ter kako se je skozi čas spremenil odnos do njega. V nadaljevanju sem predstavila pojem ’naučene nemoči’, ugotovitve različnih avtorjev o prisotnosti naučene nemoči pri žrtvah nasilja, možnih posledicah nasilja ter pomenu samopodobe za osebe z izkušnjo nasilja. Sledi predstavitev pojma ’krepitev moči’ oziroma opolnomočenja, kako različni avtorji opredeljujejo pojma ter kakšen pomen ima v socialnem delu. Uvod sem zaključila z opisom procesa okrevanja in njegovimi fazami. V empiričnem delu sem predstavila ugotovitve, do katerih sem prišla z metodo spraševanja, z opravljenimi šestimi, delno standardiziranimi intervjuji. Raziskava je kvalitativna in empirična. Uporabila sem neslučajnostni, priročni vzorec. Cilji raziskave so bili 1) preučiti, kako ženske z izkušnjo nasilja opredeljujejo lastno opolnomočenje, 2) ugotoviti vrste podpore strokovnih delavk/cev, ki so jih ženske z izkušnjo nasilja prejele oz. prejemajo, in 3) kaj bi potrebovale za bolj optimalen proces okrevanja. Zadala sem si raziskati še 4) dejavnike, ki so ključni za uspešno opolnomočenje in 5) imenovati dejavnike, ki ovirajo ženske z izkušnjo nasilja, da bi lahko dostopale do virov moči.
Spoznala sem, da osebe z izkušnjo nasilja opolnomočenje povezujejo z močjo, vztrajnostjo, svobodo, pogumom, osebno rastjo in samopodobo ter da je opolnomočenje težaven in večen proces. Glavne spodbude na poti do opolnomočenja so otroci in podporne osebe, dejavniki, ki osebam predstavljajo izzive in izpopolnitev, nato skupnost, ki jih podpira in razume, poglobljeno posvečanje sebi oziroma duhovnost. Glavne ovire so: nepodporno okolje, finančna stiska, občutek krivde, patriarhalna družba, sram, zmanjšana sposobnost priti v stik s seboj in svojimi čustvi, občutek nemoči in nezaupanje vase. Na poti do opolnomočenja je strokovna podpora ključnega pomena. Pomembno je, da je oseba z izkušnjo nasilja slišana, razumljena, da ji nekdo verjame in predvsem, da ni sama.</dc:description><dc:publisher>[M. Špeh]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-18 09:01:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168611</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.63</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 49729</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 247526403</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
