<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mladoletni otroci z izkušnjo institucionalnega varstva in podpora otrokom evakuiranim iz ukrajinske ustanove za otroke brez starševske oskrbe</dc:title><dc:creator>Cehivsca,	Marina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zaviršek,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>institucionalno varstvo</dc:subject><dc:subject>dezinstitucionalizacija</dc:subject><dc:subject>pravica do družinskega življenja</dc:subject><dc:subject>varovanje duševnega zdravja otrok</dc:subject><dc:subject>vloga skupnosti pri podpori otrok</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu magistrske naloge sem preučevala razloge za institucionalizacijo otrok ter vplive, ki jih lahko ima takšna oblika varstva na otrokovo življenje in dobrobit. Nadalje sem se osredotočila na sistem zaščite otrok, pri čemer sem posebno pozornost namenila načelu največje koristi otroka ter pravici do družinskega življenja. V tem okviru sem analizirala tudi vlogo skupnosti in socialnega dela pri ohranjanju duševnega zdravja otrok, s poudarkom na pomenu zagotavljanja pomoči otrokom, ki se soočajo z duševnimi stiskami. S tem širokim teoretičnim okvirjem sem želela prispevati k boljšemu razumevanju potreb in pravic otrok, ki so bili evakuirani iz ukrajinske ustanove za otroke brez starševske oskrbe in so bili izpostavljeni travmatičnim dogodkom, kot so izguba družinskega okolja, institucionalno varstvo ter preselitve zaradi vojne. Te izkušnje lahko povzročijo globoko čustveno stisko, ki negativno vpliva na otrokovo duševno zdravje in celostni razvoj, saj ob tem izgubi občutek varnosti, predvidljivosti in čustvene opore – ključnih temeljev za njegovo dobrobit. Zato ti otroci potrebujejo celovito podporo in pomoč, ki jima omogočata postopno vzpostavitev občutka zaupanja, sprejetosti in pripadnosti. Empirični del temelji na odgovorih in izkušnjah prostovoljcev ter strokovnih delavcev, ki so otrokom nudili podporo. Ugotovitve raziskave poudarjajo, da je za uspešno prilagajanje otrok na novo okolje potreben celostni pristop, ki vključuje tako neformalne kot formalne vire pomoči. Prav tako izpostavljajo potrebo po dodatni podpori strokovnih delavcev in prostovoljcev, mentorstvu, kulturnem zagovorništvu ter medinstitucionalnem sodelovanju.</dc:description><dc:publisher>[M. Cehivsca]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-18 09:01:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168606</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.4-053.2/.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 49726</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 246013955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
