Modulacija adaptivnih odzivov jeter z antipsihotičnima zdraviloma Aripiprazol in OlanzapinKramar, Barbara (Avtor) Milisav, Irina (Mentor) Antipsihotikaripiprazololanzapinduševne motnjeshizofrenijabipolarna motnjajetrametabolni stranski učinkiDILIoksidativni strescelična vitalnostantioksidativni odgovorMAPKSTAT3okvare DNAapoptozaavtofagijaUPRDuševne motnje, kot sta shizofrenija in bipolarna motnja, pogosto zahtevajo vseživljenjsko zdravljenje z antipsihotiki, ki lahko, čeprav blažijo simptome, povzročijo neželene stranske učinke, vključno s presnovnim sindromom, sladkorno boleznijo tipa II in srčno-žilnimi boleznimi. Ta stanja so tesno povezana z oksidativnim stresom, ki prevladuje pri bolnikih s shizofrenijo. Namen dela je bil raziskati učinke atipičnih antipsihotikov, aripiprazola (ARI) in olanzapina (OLA), v razmerah oksidativnega stresa. Želeli smo oceniti tako zaščitne kot škodljive učinke teh zdravil, pri čemer smo se osredotočili na sposobnost preživetja celic, apoptotsko aktivnost in odzive na oksidativni stres v celični liniji hepatoma podgan Fao, ki omogoča dolgotrajno izpostavitev celic antipsihotikoma. Celice smo tretirali s terapevtsko primernimi koncentracijami antipsihotikov in izmerili vpliv oksidativnega stresa v obliki dodatka H2O2 v jetrnih celicah. Preverjali smo vpliv manjšega in povečanega oksidativnega stresa z dodatkom dveh koncentracij H2O2. Naše ugotovitve so pokazale nasprotujoče učinke ARI in OLA v razmerah oksidativnega stresa. Celice, tretirane z ARI, so imele od odmerka - odvisno boljšo stopnjo preživetja v razmerah oksidativnega stresa v primerjavi s celicami, tretiranimi z OLA, ki so bile bolj ranljive. ARI je povzročil tudi antioksidativni encimski odziv in avtofagijo, kar kaže na zaščitno vlogo pred oksidativnimi poškodbami. Vendar pa je ARI povzročil mitohondrijski oksidativni stres in oslabljeno stresno signalizacijo ter povečano aktivacijo kaspaz, v primerjavi z OLA, ki je povzročil zmanjšano sposobnost preživetja celic v razmerah povečanega oksidativnega stresa, vendar povečano občutljivost na stres, kar smo zaznali preko aktiviranja signalnih poti, kot sta MAPK in STAT3. OLA je poleg tega povzročil večjo proteasomsko aktivnost v razmerah povečanega stresa. Te ugotovitve prikazujejo različne celične odzive na antipsihotika ARI in OLA ter poudarjajo pomen prilagojenih strategij zdravljenja za ublažitev stranskih učinkov. Poleg tega naše ugotovitve poudarjajo pomen raziskovanja z dolgotrajnim tretiranjem celičnih modelov za opazovanje ravnotežnega stanja antipsihotikov ter potrebo po skrbnem spremljanju dolgoročnega zdravljenja z ARI zaradi možnih patoloških izidov.20252025-04-18 07:16:19Doktorsko delo/naloga168590VisID: 30582sl