​Reparativno zdravljenje hrustančnih lezij kolenskega sklepa s kombinacijo biomimetičnega osteohondralnega nadomestka in mezenhimskih matičnih stromalnih celicKolar, Matic (Avtor) Drobnič, Matej (Mentor) kolenohrustanecnosilecosteohondralenkolagenhidroksiapatitaspirat kostnega mozgamezenhimske matične celiceChondropenia Severity ScoreUvod: Večslojni osteohondralni nosilci se vse bolj uveljavljajo v zdravljenju lezij sklepne površine kolena (KJSL), tako samostojno kot biološko obogateni s celicami. Kljub naraščajoči uporabi v klinični praksi pa je literatura na temo tovrstnega zdravljenja precej omejena, še posebej z vidika potencialnih napovednih dejavnikov za rezultate takšnega pristopa. Namen: 1) Preučiti vpliv intrinzičnih značilnosti bolnika in prizadetega kolenskega sklepa na predoperativno stanje ter kakovost življenja; 2) analizirati uspešnost in varnost tovrstnega pristopa za zdravljenje KJSL; 3) identificirati napovedne dejavnike, ki potencialno vplivajo na rezultate in varnost zdravljenja. Metode: Vsi bolniki, ki so bili zaradi KJSL (velikost nad 1,5 cm2, ICRS stopnja III-IV) zdravljeni v letih 2014 do 2020 na Ortopedski kliniki v Ljubljani s kombinacijo biomimetičnega osteohondralnega nadomestka (CHAS) in dodatkom filtriranega ter koncentriranega aspirata kostnega mozga (fBMA) so bili prospektivno vključeni v register (100 bolnikov). Zaradi neželenega sodelovanja in izključitvenih kriterijev jih je iz retrospektivne analize izpadlo 10, tako je celotna kohorta vključenih bolnikov štela 90 primerov. Rezultate zdravljenja smo spremljali s standardiziranimi vprašalniki (PROMs) o delovanju kolena (KOOS), splošni kakovosti življenja (EQ-5D) in aktivnosti (TAS) ter z beleženjem resnih neželenih učinkov (SAE) in propada vsadkov (GF). Primerjali smo njihove pred- in po-operativne vrednosti. Z regresijsko analizo smo preverili tako vpliv intrinzičnih dejavnikov bolnikov in zdravljenega kolenskega sklepa na predoperativno stanje, funkcionalnost in kakovost življenja kot tudi na pooperativne rezultate in varnost zdravljenja. Primarno smo vpeljali in ovrednotili napovedno vrednost točkovnika CSS (angl. Chondropenia Severity Score), ter preučevali pomen celičnih parametrov intraoperativno apliciranih pripravkov za izide tovrstnega zdravljenja. Rezultati: Na predoperativno stanje so ključno vplivali predhodni posegi, starost in spol. Ob povprečnem času spremljanja 54,2 (19,4) mesecev je 78 (87 %) vključenih bolnikov izpolnilo kontrolne PROMs vprašalnike. Vse kategorije PROMs so se pomembno izboljšale skladno z Bonferronijevim popravkom (p < 0,00625) v primerjavi s predoperativnimi vrednostmi: KOOS kategorija Bolečina od 62 (17) do 79 (18), KOOS Celoten seštevek 57 (16) do 70 (20), EQ-VAS od 61 (21) do 76 (16), EQ-5D-3L od 0,57 (0,20) do 0,80 (0,21) in TAS od 2,8 (1,5) do 3,9 (1,9). Stopnja GF je znašala 4 %. Kot napovedni dejavniki z značilnim vplivom na rezultate in varnost zdravljenja so se izkazali predhodni posegi, trajanje predoperativne simptomatike, velikost KJSL, starost, spol, kot tudi na novo predpostavljena točkovnik CSS in število CFU-F kolonij. Sklepi: Pristop zdravljenja KJSL s CHAS in dodatkom fBMA se je dokazal za učinkovit in varen postopek vse do srednjeročnega časa spremljanja. Na podlagi poglobljene analize potencialnih napovednih dejavnikov je priporočljivo poseg izvesti pravočasno in natančno z namenom preprečitve povečanja KJSL, poslabšanja splošnega stanja zdravljenega kolenskega sklepa ter izogiba revizijskim posegom, kar še posebej velja za starejše bolnike in ženske. Kadar je na razpolago biološka obogatitev s celicami je princip “več je boljše” uspešnejši.20252025-04-18 07:15:07Doktorsko delo/naloga168583VisID: 30576sl