<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Trenutni pristopi zdravljenja športno plezalnih poškodb krožnih vezi prstov na roki - pregled literature</dc:title><dc:creator>Mali,	Katra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hiti,	Nina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>krožne vezi</dc:subject><dc:subject>zdravljenje</dc:subject><dc:subject>poškodba krožne vezi</dc:subject><dc:description>Uvod: Popularnost športnega plezanja se drastično veča. Posledično se povečujejo tudi poškodbe, nastale med plezanjem, s tem pa tudi potreba fizioterapevtov in drugih zdravstvenih delavcev po boljšem razumevanju možnih pristopov zdravljenja teh poškodb. Ena izmed najbolj tipičnih plezalnih poškodb je poškodba krožne vezi prsta. Krožne vezi preprečujejo fleksornim kitam, da bi zapustile svoje anatomsko mesto. Pri plezanju so pomembne pri držanju majhnih oprimkov, za kar so potrebne velike sile fleksornih mišic prstov, ki se prenašajo na krožne vezi. Najpogosteje pride do poškodbe v položaju maksimalne fleksije proksimalnega interfalangealnega sklepa (90–100°) ter hiperekstenziji distalnega interfalangealnega sklepa. Najpogosteje do poškodbe pride na prstancu, takoj zatem pa na sredincu. Glede na značilnosti poškodbe vezi se jih deli na različne stopnje, ki jim je prilagojeno tudi zdravljenje. To je lahko konzervativno ali kirurško. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda literature analizirati trenutne pristope zdravljenja poškodbe krožnih vezi pri plezalcih. Metode dela: Metode dela vključujejo pregled podatkovne baze PubMed ter Science Direct ob uporabi ključnih besed finger pulley injury AND flexor pulley injury AND current concepts. Za analizo so bile uporabljene raziskave v angleškem jeziku, objavljene po letu 2015. Rezultati: Analizirali smo 5 raziskav. Rezultati so pokazali, da so konzervativni pristopi zdravljenja, ki vključujejo uporabo stabilizacijske ortoze, običajno prednostna izbira, zlasti v akutni fazi, saj pomaga ohranjati kito blizu falange. Takojšnja vrnitev k plezanju ob uporabi ortoze je učinkovita, medtem ko je kirurški poseg predviden za hujše primere, kot so večkratna pretrganja vezi ali neuspeh konzervativnih pristopov zdravljenja. H-povijanje poškodovane krožne vezi ne preprečuje poškodb ali poveča moči, lahko pa ima psihološki učinek. Ugotovljeno je bilo, da hitrejši začetek zdravljenja vodi do boljših rezultatov, večina plezalcev se z ustreznim pristopom vrne na raven plezanja pred poškodbo. Razprava in zaključek: Izsledki raziskav so pokazali, da je pri nižjih stopnjah poškodbe krožne vezi priporočljivo nadaljevanje s plezanjem ter uporaba ortoze. Težja kot je poškodba, bolj se svetuje imobilizacija in pri hudih poškodbah kirurška obravnava. Kljub obetavnim rezultatom rehabilitacije raziskave opozarjajo na omejitve, kot so majhni vzorci preiskovancev in pomanjkanje kontrolnih skupin</dc:description><dc:publisher>[K. Mali]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-17 11:40:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168568</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146060</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 233219587</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
