<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv prekrivnih dosevkov in intenzivnosti obdelave tal na dinamiko razvoja plevelne vegetacije</dc:title><dc:creator>Adamič Zamljen,	Sergeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leskovšek,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>plevel</dc:subject><dc:subject>konkurenčnost</dc:subject><dc:subject>prekrivni dosevki</dc:subject><dc:subject>sistem obdelave</dc:subject><dc:subject>kalitev</dc:subject><dc:subject>kritično obdobje</dc:subject><dc:subject>semenska banka</dc:subject><dc:subject>zatiranje plevela</dc:subject><dc:description>V doktorski disertaciji smo preučevali dinamiko talne plevelne semenske banke ter vpliv prekrivnih dosevkov in različno intenzivnih sistemov obdelave tal na razvoj plevelne vegetacije. Vzorčenje tal in poljski poskusi so bili izvedeni na poskusnem polju Kmetijskega inštituta Slovenije v Jabljah, kjer od jeseni 2018 poteka dolgoletni poskus s tremi sistemi obdelave tal (konvencionalna [CN], konzervirajoča [CS] in brez obdelave [NT]). Ugotovili smo, da je bila gostota kalivih plevelnih semen spomladi večja kot jeseni, prav tako so bile plevelne združbe spomladi bolj vrstno bogate in pestre. V sistemu NT je bila stalno nižja gostota plevelnih semen. Prvi v Sloveniji smo izvedli raziskavo za določanje kritičnega obdobja za zatiranje plevela (CPWC) v posevku koruze. Obdobje za zatiranje plevela se je z zmanjševanjem intenzivnosti obdelave tal krajšalo. Tako je bilo najdaljše v sistemu CN in najkrajše v sistemu NT. Obsežen del raziskav v doktorski disertaciji je bil namenjen prekrivnim dosevkom. V raziskavo sta bila vključena dva monokulturna dosevka (oljna redkev [Raphanus sativus L.] in aleksandrijska detelja [Trifolium alexandrinum L.]) ter enostavna mešanica iz petih vrst in vrstno bogata mešanica iz sedmih vrst rastlin. Oljna redkev je imela hitro začetno rast, katera se je zaradi napada repičarja (Brassicogethes aeneus [F.]) začela zmanjševati na sredini rastne dobe. Takoj po setvi so imeli vsi dosevki majhno konkurenčno sposobnost. Oljna redkev je skozi vso rastno dobo ohranila visoko konkurenčno sposobnost, poleg tega je imela za 30 % višjo relativno sposobnost zatiranja plevela v primerjavi z enostavno mešanico, ki je bila v več pogledih boljša od vrstno bogate mešanice. Jeseni je bila rast dosevkov prekinjena z izpostavitvijo mrazu (zmrzovanje), z oranjem, plitvo obdelavo s krožno brano in valjanjem z valjarjem roller crimper. Jeseni so bili najboljši rezultati doseženi pri prekinitvi rasti z oranjem. Kot najboljša metoda prekinitve rasti jeseni z vplivom spomladi, se je izkazalo valjanje z valjarjem. V monokulturnih dosevkih smo opazili več plevelov kot v mešanicah, na prahi pa je bilo zaradi odsotnosti konkurenčnega dosevka največ plevela tekom cele rastne dobe.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-17 07:15:07</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168554</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 257261</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 233307395</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
