Podpora šolskih svetovalnih služb otrokom ločenih ali razvezanih staršev: Izkušnje in potrebe učencev v osnovni šoliMočnik, Eva (Avtor) Rihter, Liljana (Mentor) ločitev starševotroci ločenih starševšolska svetovalna službapodpora v šolskem okoljuV magistrskem delu preučujem vpliv ločitve ali razveze staršev na otroke v osnovni šoli ter analiziram vlogo šolskih svetovalnih služb pri nudenju podpore tem učencem. Ločitev/razveza pogosto povzroča čustvene, vedenjske in učne izzive, zato je ključno, da šolsko okolje prepozna otrokove potrebe in mu zagotovi ustrezno podporo. Cilj raziskave je bil ugotoviti doživljanje ločitve/razveze pri otrocih, njihove težave ter vlogo šolskih svetovalnih delavcev pri obravnavi njihovih stisk. V teoretičnem delu obravnavam koncept družine, ločitev/razvezo kot družbeni pojav, psihosocialne posledice ločitve/razveze ter vlogo šolskih svetovalnih služb. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi s polstrukturiranimi intervjuji na neslučajnostnem in priložnostnem vzorcu mladih odraslih, ki so v obdobju osnovne šole doživeli ločitev/razvezo staršev, ter s šolskimi svetovalnimi delavci, ki nudijo podporo otrokom. Rezultati kažejo, da otroci ločitev/razvezo doživljajo različno, pri čemer kakovost odnosa med staršema pomembno vpliva na njihovo prilagoditev. Najpogostejše čustvene reakcije vključujejo občutke izgube, žalosti, jeze, tesnobe in negotovosti, otroci iz konfliktnih okolij pa imajo več vedenjskih težav, slabšo socialno prilagoditev in učni upad. Otroci, ki so izpostavljeni medsebojnim konfliktom staršev, imajo več težav s socialno prilagoditvijo in učnim uspehom. Mnogi učenci po ločitvi/razvezi poročajo o zmanjšani motivaciji za učenje, težavah s koncentracijo ter upadu povprečja ocen. Kljub pomanjkanju formalne podpore v šolskem okolju so otroci največ opore našli pri svojih vrstnikih in prijateljih, še posebej pri tistih, ki so imeli podobno izkušnjo. Večina otrok v šolskem okolju ni prejela ustrezne podpore, le redki so imeli dostop do učinkovite svetovalne pomoči. Najpogostejši načini dela svetovalnih delavk vključujejo individualne pogovore, razbremenilne pogovore, vključevanje staršev in uporabo didaktičnih pripomočkov (čustvene kartice, risanje, lutke, družabne igre). Raziskava poudarja pomembnost sodelovanja s starši, učitelji in drugimi institucijami pri zagotavljanju celostne podpore otrokom. Med predlogi za izboljšanje trenutnega načina dela so strukturirani programi podpore, večja dostopnost, podpora in pomoč šolskih svetovalnih delavcev, boljša usposobljenost učiteljev, organizacija skupinskih delavnic za krepitev čustvene odpornosti in socialnih veščin, organizacija podpornih skupin otrok s podobnimi izkušnjami in večja ozaveščenost staršev glede razumevanja in podpore njihovih otrok. Svetovalni delavci bi morali imeti več časa in virov za individualno delo z učenci in družinami ter igrati ključno vlogo pri povezovanju strokovnjakov v otrokovi podporni mreži. Raziskava prispeva k razumevanju izkušenj otrok ločenih/razvezanih staršev ter ponuja smernice za izboljšanje podpornih sistemov, ki bi okrepili njihovo čustveno stabilnost, socialno prilagodljivost in akademski uspeh.[E. Močnik]20252025-04-16 09:00:06Magistrsko delo/naloga168498UDK: 37.091.12:364-051VisID: 49704COBISS_ID: 246770179sl