Motnje veščine hranjenja in požiranja pri poznih nedonošenčkihŽumer, Nina (Avtor) Hočevar-Boltežar, Irena (Mentor) Kornhauser-Cerar, Lilijana (Komentor) NeonatologijaPožiranjeNovorojenčkipozni nedonošenčkimotnje veščine hranjenja in požiranjasesanjegovorno-jezikovne motnjedejavniki tveganjazagotavljanje pomočiPozni nedonošenčki so otroci, ki se rodijo med 34. in 36. tednom gestacije. Zaradi manjše razvitosti imajo v primerjavi z donošenimi otroki ob rojstvu povečano tveganje za neonatalno umrljivost in različne obolevnosti (npr. dihalne težave, zlatenica, težave s hranjenjem), po odpustu iz porodnišnice pa so zaradi zdravstvenih težav pogosteje rehospitalizirani. Pozna nedonošenost prav tako povečuje tveganje za dolgoročne nevrorazvojne posledice (npr. govorno-jezikovne motnje, motnje veščine hranjenja in požiranja, cerebralna paraliza, kognitivni zaostanki, (nevro)vedenjske težave). V magistrskem delu smo želeli proučiti težave s hranjenjem in požiranjem pri poznih nedonošenčkih ter njihovo morebitno povezanost s kasnejšimi govorno-jezikovnimi motnjami. S tem namenom smo v sodelovanju s Porodnišnico Ljubljana izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali starši 177 otrok (89 pozno nedonošenih in 88 donošenih otrok), ki so se rodili med 1. 7. 2021 in 30. 6. 2022. Izpolnili so vprašalnik, v katerem so podali splošne informacije o svojem otroku, njegovem zdravstvenem stanju, značilnostih poroda ter o otrokovem razvoju veščine hranjenja in požiranja oziroma govora in jezika. Z analizo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da se težave s hranjenjem in požiranjem pri poznih nedonošenčkih pojavljajo statistično pomembno pogosteje kot pri donošenih otrocih. Pozni nedonošenčki se tudi redkeje dojijo in hitreje prenehajo z dojenjem. Statistično pomembno pogosteje se soočajo tudi z odstopanji na področju govorno-jezikovnega razvoja, vendar pa nismo odkrili obstoja statistično pomembne povezave med težavami s hranjenjem in požiranjem ter kasnejšimi govorno-jezikovnimi težavami. Izsledki naše raziskave prav tako izpostavljajo, da se matere ob odpustu iz porodnišnice pogosto ne počutijo zadostno informirane o hranjenju svojih novorojenčkov. Ugotovitve naše raziskave so ključne za razumevanje razvojnih posebnosti in izzivov, s katerimi se na področju hranjenja in požiranja ter govora in jezika soočajo pozni nedonošenčki in njihovi starši. Izsledki poudarjajo potrebo po njihovi kvalitetni preventivni in pravočasni kurativni celostni obravnavi s strani multidisciplinarnega tima. Hkrati so ugotovitve naše raziskave pomembne tudi za splošno populacijo, ker izpostavljajo potrebo po strokovnih izboljšavah na področju zagotavljanja pomoči vsem porodnicam pri hranjenju njihovih novorojenčkov.N. Žumer20252025-04-13 08:30:04Magistrsko delo/naloga168454UDK: 613.953(043.2)VisID: 183372COBISS_ID: 233286659sl