<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Motnje veščine hranjenja in požiranja pri poznih nedonošenčkih</dc:title><dc:creator>Žumer,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hočevar-Boltežar,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kornhauser-Cerar,	Lilijana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Neonatologija</dc:subject><dc:subject>Požiranje</dc:subject><dc:subject>Novorojenčki</dc:subject><dc:subject>pozni nedonošenčki</dc:subject><dc:subject>motnje veščine hranjenja in požiranja</dc:subject><dc:subject>sesanje</dc:subject><dc:subject>govorno-jezikovne motnje</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>zagotavljanje pomoči</dc:subject><dc:description>Pozni nedonošenčki so otroci, ki se rodijo med 34. in 36. tednom gestacije. Zaradi manjše razvitosti imajo v primerjavi z donošenimi otroki ob rojstvu povečano tveganje za neonatalno umrljivost in različne obolevnosti (npr. dihalne težave, zlatenica, težave s hranjenjem), po odpustu iz porodnišnice pa so zaradi zdravstvenih težav pogosteje rehospitalizirani. Pozna nedonošenost prav tako povečuje tveganje za dolgoročne nevrorazvojne posledice (npr. govorno-jezikovne motnje, motnje veščine hranjenja in požiranja, cerebralna paraliza, kognitivni zaostanki, (nevro)vedenjske težave).

V magistrskem delu smo želeli proučiti težave s hranjenjem in požiranjem pri poznih nedonošenčkih ter njihovo morebitno povezanost s kasnejšimi govorno-jezikovnimi motnjami. S tem namenom smo v sodelovanju s Porodnišnico Ljubljana izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali starši 177 otrok (89 pozno nedonošenih in 88 donošenih otrok), ki so se rodili med 1. 7. 2021 in 30. 6. 2022. Izpolnili so vprašalnik, v katerem so podali splošne informacije o svojem otroku, njegovem zdravstvenem stanju, značilnostih poroda ter o otrokovem razvoju veščine hranjenja in požiranja oziroma govora in jezika.

Z analizo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da se težave s hranjenjem in požiranjem pri poznih nedonošenčkih pojavljajo statistično pomembno pogosteje kot pri donošenih otrocih. Pozni nedonošenčki se tudi redkeje dojijo in hitreje prenehajo z dojenjem. Statistično pomembno pogosteje se soočajo tudi z odstopanji na področju govorno-jezikovnega razvoja, vendar pa nismo odkrili obstoja statistično pomembne povezave med težavami s hranjenjem in požiranjem ter kasnejšimi govorno-jezikovnimi težavami. Izsledki naše raziskave prav tako izpostavljajo, da se matere ob odpustu iz porodnišnice pogosto ne počutijo zadostno informirane o hranjenju svojih novorojenčkov.

Ugotovitve naše raziskave so ključne za razumevanje razvojnih posebnosti in izzivov, s katerimi se na področju hranjenja in požiranja ter govora in jezika soočajo pozni nedonošenčki in njihovi starši. Izsledki poudarjajo potrebo po njihovi kvalitetni preventivni in pravočasni kurativni celostni obravnavi s strani multidisciplinarnega tima. Hkrati so ugotovitve naše raziskave pomembne tudi za splošno populacijo, ker izpostavljajo potrebo po strokovnih izboljšavah na področju zagotavljanja pomoči vsem porodnicam pri hranjenju njihovih novorojenčkov.</dc:description><dc:publisher>N. Žumer</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-13 08:30:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168454</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.953(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 183372</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 233286659</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
