<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Idejna zasnova transformacije in programske nadgradnje nakupovalnega centra na mejnem območju Gorice in Nove Gorice</dc:title><dc:creator>Kogoj,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žnidaršič,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čerpes,	Ilka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>urbanizem</dc:subject><dc:subject>arhitektura</dc:subject><dc:subject>Nova Gorica</dc:subject><dc:subject>Gorica</dc:subject><dc:subject>mejno območje</dc:subject><dc:subject>transformacija</dc:subject><dc:subject>tehnična kulturna dediščina Bohinjske proge</dc:subject><dc:subject>Goriško somestje</dc:subject><dc:subject>linearni park</dc:subject><dc:subject>vozlišče</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava različna urbanistična in arhitekturna merila, povezana s problematiko mejnega območja na Goriškem. 

Gorica in Nova Gorica, kot glavni gravitacijski jedri nekdaj enotne regije, sta se po zarisu nove meje in začetku gradnje novega mesta razvijali vzporedno, brez obzira na urbanistično načrtovanje čez mejo. Tekom časa je to vodilo v prostorsko, funkcionalno in še marsikatero drugo nepovezanost, kar se v današnjem času kaže kot velika prepreka pri njunem razvoju, saj kot ločeni ti mesti nista zmožni dohajati močnejših regijskih urbanih središč v njuni širši okolici.

Cilj naloge je raziskati, kako bi lahko mejno območje ovrednotili kot stičišče za ponovno integracijo obeh mejnih mest tako, da bi s premišljenimi urbanističnimi in arhitekturnimi posegi vzpostavili povezano somestje, ki bi predstavljalo novo skupno jedro čezmejne regije.

Naloga temelji na analizi zgodovinskega in prostorskega razvoja regije in širšega goriškega urbanega prostora, študiju obstoječega stanja izbrane urbanistične lokacije ter arhitekturne obravnave objektov. 

Urbanistični del naloge kot ključno pri formiranju Goriškega somestja izpostavlja Erjavčevo ulico in Kolodvorsko pot oz. območje severnega kolodvora z mejnim območjem, saj ti zaradi svoje lege predstavljajo priložnost za povezovanje obeh mejnih mest kot tudi primestnih naselij. 

Območje severnega kolodvora je danes delno degradirano in podvrženo špekulativnim investicijam brez obzira na zgodovinsko-kulturni pomen območja, zato naloga predlaga njegovo ovrednotenje. Predlagana je vzpostavitev linearnega parka z razširitvijo na severnem kolodvoru kot stičišča različnih urbanih funkcij in kultur, vzpostavitev različnih vozlišč somestja ter preoblikovanje obstoječega nakupovalnega centra v prostor z visoko koncentracijo mešanih programov, ki bi služil kot vstopna in izstopna točka v somestje in regijo. 

Arhitekturni del naloge pa zajema prenovo oz. adaptacijo tehnične kulturne dediščine Bohinjske proge. Remizi in Vodnemu stolpu je predlagana nova čezmejna povezovalna programska vsebina v obliki učnega centra in art centra, ki sta vpeta v pomembne kulturne objekte. 

Magistrska naloga odpira vprašanja o prihodnosti mejnih območij in ponuja razmislek glede povezovanja specifičnega goriškega prostora. Predlagane rešitve bi prispevale k oživitvi mejnega območja ter omogočile povezovanje goriških mejnih mest in regije.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-13 08:00:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168441</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 119123</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 234320899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
