<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Varovanje pašnih živali pred napadi volka v planinah</dc:title><dc:creator>Pekovec,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidrih,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>živinoreja</dc:subject><dc:subject>paša živali</dc:subject><dc:subject>planinski pašniki</dc:subject><dc:subject>nadzorovana paša</dc:subject><dc:subject>varovanje</dc:subject><dc:subject>velike zveri</dc:subject><dc:subject>zaščitni ukrepi</dc:subject><dc:description>Planinska paša predstavlja tradicionalno obliko kmetijstva v alpskih območjih, kjer se živina pase na naravno poraslih, neograjenih pašnikih. V Sloveniji je bilo leta 2022 registriranih več kot 200 planinskih pašnikov, na katerih se pase skoraj 16.000 živali. Paša prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti in preprečuje zaraščanje planin. V Sloveniji je volk zaradi zgodovinskega preganjanja preživel le na zavarovanih območjih. Danes je v Sloveniji in Evropi dobro zavarovan. Leta 2006 je bilo zabeleženih 164 škodnih dogodkov, leta 2010 pa 535 primerov škode na leto na živini. V letu 2023 je navedenih 215 škodnih dogodkov, tj. 745 poginov živali v enem letu, kar je glavni razlog za konflikte med rejci in volkom. Za zaščito pred volkom so ključni ustrezni varovalni ukrepi. Med najučinkovitejšimi so elektroograje, paša s pastirjem in pastirski psi. Elektroograje morajo biti pravilno nameščene in vzdrževane. Tako pastirji kot tudi psi morajo biti ob živini stalno prisotni. Če razmere omogočajo primerne pogoje vzreje, so lahko prav tako učinkovite pri varovanju živine dodatne živali, kot so osli in lame. Na plenilce se odzovejo z opozarjanjem in agresivnostjo, kar je zlasti učinkovito pri napadu enega volka. Kratkotrajno učinkovita so tudi odvračalna sredstva, kot so elektrificirane barvne zastavice in strašilne naprave, ki oddajajo zvočne in svetlobne signale. Vendar tovrstni zaščitni ukrepi delujejo zgolj začasno, saj se volk nanje hitro privadi. Ker gorski pašniki zaradi svojega reliefa pogosto ne omogočajo postavljanja stalnih elektroograj, kot jih poznamo na ravnini, je ključno, da živino zavarujemo z eno od oblik začasnih elektroograj. Najučinkovitejša je kombinirana uporaba različnih zaščitnih metod.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-13 07:15:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168431</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 257251</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 233003267</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
