Izzivi in stiske mater, ki same skrbijo za svoje otroke, iz perspektive socialnih delavkPregelj, Urška (Avtor) Zaviršek, Darja (Mentor) enostarševske družinematereki same skrbijo za svoje otrokedružbena stigmatizacijasocialna ranljivostneplačevanje preživninstanovanjska problematikausklajevanje poklicnega in družinskega življenjaV magistrskem delu pišem o stiskah in izzivih, s katerimi se spopadajo matere, ki same skrbijo za svoje otroke. Zanima me predvsem, kaj so najpogostejše težave, zaradi katerih se matere, ki same skrbijo za svoje otroke, obračajo na socialnovarstvene ustanove, ter katere pravice jim pripadajo in kako je z njihovim uveljavljanjem v praksi. Osredotočam se tudi na socialno politiko in njene pomanjkljivosti, pri čemer želim od socialnih delavk izvedeti, kje one vidijo pomanjkljivosti in kako bi jih lahko izboljšali. V prvem delu magistrskega dela se posvečam pregledu že obstoječih konceptov in literature. Sprva nekaj besed namenim pojmu družina, njenim definicijam in tipologijam. Omenim družinske spremembe in pluralizacijo družinskih oblik ter se nato osredotočim na pojem enostarševske družine. Pojem enostarševska družina je ključno vodilo mojega dela, zato se mu v teoretskem delu nekoliko bolj posvetim. Podrobneje opišem in predstavim družbeno stigmatizacijo enostarševskih družin, revščino in socialno izključenost enostarševskih družin ter njihovo socialno varnost. Svoje poglavje namenim tudi materam, ki same skrbijo za svoje otroke, v katerem predstavim njihovo problematiko in jo podkrepim z že obstoječimi študijami. Pri pisanju se opiram na že izvedene tuje in domače raziskave ter podatke, pridobljene iz Statističnega urada RS, MDDSZ-ja in Eurostata. Za konec teoretičnega dela izpostavim še patriarhat oziroma družbeni sistem, ki temelji na moški prevladi moči nad družbenimi, političnimi in gospodarskimi institucijami, ki se mi zdi zelo pomemben pri razumevanju problematike oziroma stisk mater, ki same skrbijo za svoje otroke. V drugem, empiričnem delu magistrskega dela se osredotočam na predstavitev rezultatov kvalitativne raziskave. V raziskavi, ki sem jo izvedla, je sodelovalo 11 socialnih delavk oziroma 10 socialnih delavk in ena socialna pedagoginja, zaposlena na delovnem mestu socialne delavke. Dobljeni podatki so pokazali, da se matere, ki same skrbijo za svoje otroke, srečujejo s številnimi stiskami. Med njimi so najpogostejše prav finančne težave, neustrezne ali neplačane preživnine, stanovanjska problematika, težave pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja ter težave s cenovno dostopnim varstvom za otroke. Poleg navedenega se matere pogosto spoprijemajo z družbeno stigmatizacijo in s socialno izključenostjo, kar velikokrat vpliva tako na psiho-socialno stanje mater kot tudi kakovost življenja družin.[U. Pregelj]20252025-04-11 09:00:07Magistrsko delo/naloga168388UDK: 364-055.2VisID: 49694COBISS_ID: 247093763sl