<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spreminjanje izbranih parkovnih ambientov Arboretuma Volčji Potok od časa rodbine Souvan do danes</dc:title><dc:creator>Merhar,	Magda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Schmitzer,	Valentina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Arboretum Volčji Potok</dc:subject><dc:subject>park</dc:subject><dc:subject>rodbina Souvan</dc:subject><dc:subject>ambient</dc:subject><dc:subject>občutenje prostora</dc:subject><dc:description>Parkovne ureditve se od časa nastanka, izvedbe in sajenja rastlin stalno spreminjajo. V nalogi smo raziskovali spremembe v razvoju parkovnega prostora v parku Arboretum Volčji Potok. Zgodovinsko smo posege v parkovni prostor delili na tri obdobja: obdobje okrog leta 1900, obdobje okrog leta 1960 ter obdobje v sodobnem času, od leta 2000 do danes. Spremembe v parku smo analizirali v petih izbranih in izrazito prepoznavnih območjih, zasnovi katerih lahko sledimo od časa Souvanov do danes: parterni park, pristava, Veliko jezero, Jezero rdečega javorja in ruševine gradu na Volčjem vrhu. Med izbranimi prepoznavnimi območji smo ugotavljali razlike v zasnovi in zasaditvah, spremljali smo odnos različnih skupin anketirancev do prostora in izpostavili najbolj prepoznavne spremembe v kompoziciji in zaznavi prostora. Za vsako območje smo izdelali analizo razvoja od časa Souvanov do danes in na podlagi analiz in primerjav občutenj anketirancev v vsakem izmed izbranih območij opredelili parametre, ki vplivajo na zaznavo. Sklenemo lahko, da na doživljanje prostora parka Arboretum Volčji potok vplivajo zlasti morfologija rastlinskega gradiva in ureditev območja v prepoznavnem slogu. Rastline se na izbranih območjih pojavijo v zelo raznolikih volumnih, gostoti in raznovrstnosti, kar je povezano z večanjem/rastjo rastlin. Anketiranci so izbrana območja opisali kot odprta/zaprta, svetla/temna, prijetna/neprijetna, naravna/ustvarjena in podobno. Kljub temu da vsak posameznik prostor dojema in se nanj odzove drugače, smo ugotovili podobnosti v zaznavi. Tovrstni podatki so zanimivi za razumevanje procesa spremembe parkovnega prostora od sajenja do zrelega obdobja vegetacije, saj uporabniki prostora določene ambiente ocenijo kot bolj zanimive in prijetne šele po določenem času.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-11 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168380</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 257240</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 232278275</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
