<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dokončnost in pravnomočnost</dc:title><dc:creator>Pečnik,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Polonca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>upravni postopek</dc:subject><dc:subject>dokončnost</dc:subject><dc:subject>pravnomočnost</dc:subject><dc:subject>odločba</dc:subject><dc:subject>pravna sredstva</dc:subject><dc:subject>pravna varnost</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava instituta dokončnosti in pravnomočnosti v upravnem postopku, njun pomen, pravne posledice ter možnosti poseganja vanju. Dokončnost upravne odločbe nastopi, ko zoper njo ni več mogoče uveljavljati pritožbe. Pravnomočnost nastopi, ko zoper dokončno odločbo ni več mogoče uveljavljati sodnega varstva. Osnovno pravilo določa, da lahko stranka začne uresničevati pravice z dokončnostjo odločbe, pravnomočnost pa je institut, ki pravno razmerje utrjuje.
Metodologija raziskovanja temelji na deskriptivni, analitični, mešani in normativno-dogmatični metodi, s katerimi so opisani predpisi, vezani na obravnavana dva instituta ter predstavljen pravno teoretični okvir dokončnosti in pravnomočnosti. S pregledom sodne prakse in podatkov, objavljenih na svetovnem spletu (Upravna statistika), v diplomskem delu orisujem namen obravnavanih institutov in predstavljam, kdaj je mogoče posegati vanju.
Glavni namen dokončnosti je izvršljivost upravne odločbe, če ni ta vezana na pravnomočnost oziroma če je pritožba nesuspenzivna. Pritožba odloži nastanek dokončnosti do odločitve o pritožbi. V dokončnost se lahko poseže z uveljavljanjem sodnega varstva, v oba instituta pa z uporabo izrednih pravnih sredstev v upravnem postopku. Z institutom pravnomočnosti se zagotavlja večjo pravno varnost. V pravnomočno odločbo se lahko poseže le v izjemnih primerih, ki jih mora nujno predpisati zakon.
Diplomsko delo obsega celovit vpogled v problematiko dokončnosti in pravnomočnosti v upravnem pravu, ki je podkrepljen z analizo relevantne zakonodaje, sodne prakse in strokovne literature. Ugotovitve lahko služijo za pregled dela upravnih organov, saj sem s pregledom sodne prakse ugotovila pogostost potrebe po saniranju dokončnih odločb, pa tudi pogostost posegov v pravnomočno končane upravne zadeve.</dc:description><dc:publisher>[M. Pečnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-10 08:45:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168352</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 342:35(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18681</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 232270083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
