Učinek lokalnega mišičnega utrujanja evertorjev stopala na zaznavo mišične sile in živčno-mišično aktivacijoTučen, Taja (Avtor) Kacin, Alan (Mentor) Brezovar, Tjaž (Komentor) Umek, Nejc (Recenzent) magistrska delafizioterapijazaznavanje mišične silemišično utrujanjeevertorji stopalaUvod: Zaznavanje mišične sile pomeni sposobnost posameznika, da natančno prepozna velikost sile med prostovoljno mišično kontrakcijo in poljubno silo lahko tudi natančno poustvari. Evertorji gležnja imajo pomembno vlogo pri aktivni stabilizaciji gležnja, zato je ustrezno zaznavanje njihove mišične sile pomembno. Utrujanje mišic je fiziološki pojav, ki prehodno zmanjša sposobnosti razvoja maksimalne mišične sile. Razumevanje sprememb v zaznavanju mišične sile, povzročenih z utrujanjem mišic, bi lahko prispevalo k boljšemu razumevanju, kako ohranjati optimalno funkcijo gležnja. Namen: Namen magistrskega dela je bil ovrednotiti učinek lokalnega mišičnega utrujanja na zaznavanje mišične sile in živčno-mišično aktivacijo evertorjev stopala pri zdravih osebah. Metode dela: V raziskavo smo vključili 24 oseb ženskega in moškega spola, starih med 21 in 33 let. Testiranja smo opravili na računalniško vodenem izokinetičnem dinamometru. Med izvajanjem dinamometričnih meritev smo s površinsko EMG merili aktivacijo mišic tibialis anterior, peroneus longus, soleus in medialne glave mišice gastrocnemius. Za analizo dinamometričnih podatkov smo uporabili faktorsko 2 × 2 (pogoj × sila) analizo variance (ANOVA) za ponovljive meritve in t-test za parne vzorce, za analizo EMG meritev pa neparametričen Friedman-ov test. Rezultati: Variabilna napaka zaznavanja mišične sile z vidno povratno informacijo pri 25 % maksimalne hotene izometrične kontrakcije (MVIC) ni bila značilno različna (p = 0,325) med spočitim in utrujenim stanjem, pri 50 % MVIC pa je bila razlika značilna (p = 0,030). Razlika v variabilni napaki zaznavanja mišične sile brez vidne povratne informacije ter razlika v konstantni napaki sta bili tako pri 25 % kot pri 50 % MVIC statistično neznačilni (p > 0,05). EMG aktivacija utrujene mišice peroneus longus je bila značilno večja med testom zaznavanja mišične sile z in brez vidne povratne informacije tako pri 25 % (p = 0,005; 0,001) kot pri 50 % MVIC (p = 0,010; 0,001), podoben trend spremembe aktivacije je bil zaznan tudi za mišico tibialis anterior. Zaključek: Kljub pomembnemu povečanju živčno-mišične aktivacije m. peroneus longus in m. tibialis anterior, se variabilnost v zaznavanju mišične sile evertorjev stopala brez vidne povratne zanke z utrujanjem ne spremeni pomembno.[T. Tučen]20252025-04-10 07:45:50Magistrsko delo/naloga168349UDK: 615.8VisID: 146024COBISS_ID: 232045827sl