<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinek izotoničnega utrujanja na živčno-mišično aktivacijo in reakcijski čas mišic evertorjev stopala</dc:title><dc:creator>Vene,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brezovar,	Tjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Umek,	Nejc	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>evertorji stopala</dc:subject><dc:subject>izotonično utrujanje</dc:subject><dc:subject>reakcijski čas</dc:subject><dc:subject>živčno-mišična aktivacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Gleženj je eden izmed najbolj obremenjenih delov človeškega telesa. Za optimalen nadzor gibanja gležnja v dinamičnem okolju so pomembni ustrezno hitri odzivi mišic evertorjev stopala, ki varujejo sklep pred inverzijsko poškodbo. Ker se veliko športnih poškodb zgodi ob nastopu mišične utrujenosti, predvidevamo, da le-ta vpliva na živčno-mišično funkcijo gležnja. Namen: Namen magistrskega dela je bil preučiti učinke lokalnega mišičnega utrujanja evertorjev stopala na reakcijski čas na vidni dražljaj ter ugotoviti, kako se spreminja živčno-mišična aktivacija mišic peroneus longus in tibialis anterior. Zanimala nas je tudi povezanost z utrujanjem povzročene spremembe navora MVIC evertorjev stopala s spremembo njenega reakcijskega časa na vidni dražljaj. Metode dela: Sodelovalo je 24 zdravih preiskovancev. Pri vseh preiskovancih smo na izokinetičnem dinamometru pred in po protokolu izotoničnega utrujanja izvedli meritve reakcijskega časa evertorjev stopala na vidni dražljaj pri 25 % in 50 % tarčne sile. Hkrati smo s površinsko EMG merili živčno-mišično aktivacijo mišic peroneus longus in tibialis anterior. Reakcijski čas, amplitudo in frekvenco EMG signala pred in po utrujanju smo med seboj primerjali s Student-ovim parnim t-testom. Za oceno povezave med spremembo reakcijskega časa in spremembo MVIC smo uporabili Spearmanov koeficient korelacije. Rezultati: Reakcijski čas evertorjev stopala je bil statistično značilno daljši po protokolu utrujanja pri 25 % MVIC (+9,4 %; p &lt; 0,05) in 50 % MVIC (+12,2 %; p &lt; 0,05). Povprečna EMG amplituda je bila med zadnjimi petimi ponovitvami protokola utrujanja statistično značilno višja kot med prvimi petimi ponovitvami, medtem ko se je srednja frekvenca EMG signala statistično značilno zmanjšala. Statistično pomembne povezave med spremembo reakcijskega časa in spremembo MVIC po utrujanju nismo potrdili. Razprava in zaključek: Izotonično utrujanje evertorjev stopala podaljša reakcijski čas na vidni dražljaj in zmanjša navor MVIC, vendar spremembe teh parametrov niso povezane. Utrujanje evertorjev stopala se odraža  v povečanju amplitude in zmanjšanju frekvence EMG aktivnosti mišic peroneus longus in tibialis anterior, kar kaže na povečano rekrutacijo motoričnih enot potrebno za ohranjanje sile. Za konkretnejše zaključke bi potrebovali poenotenje raziskovalne metodologije ter večje število preiskovancev.</dc:description><dc:publisher>[M. Vene]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-10 07:45:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168348</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146023</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 232066051</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
