<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv kolateralnega možganskožilnega obtoka na nevrološki in funkcionalni izid mehanskega znotrajžilnega zdravljenja bolnikov z akutno ishemično možgansko kapjo</dc:title><dc:creator>Požar,	Ingrid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šurlan Popovič,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bajrović,	Fajko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kolateralni možganskožilni obtok</dc:subject><dc:subject>ishemična možganska kap</dc:subject><dc:subject>perfuzijski parametri</dc:subject><dc:subject>računalniška tomografija</dc:subject><dc:subject>mehanska endovaskularna rekanalizacija</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:description>UVOD

Akutna ishemična možganska kap (IMK) je drugi najpogostejši vzrok smrti na svetu in s tem predstavlja velik javnozdravstveni problem. Raziskave zadnjih let so pokazale, da za ugoden izid IMK ni pomemben samo časovni okvir, znotraj katerega ukrepamo, temveč tudi do sedaj klinično in radiološko še neuveljavljen dejavnik – kolateralni možganskožilni obtok. Ta ishemično tkivo ohranja še vitalno in čas do ireverzibilnega propada možganovine bistveno podaljša. V tesni povezavi z možganskimi kolateralami (MK) so tudi perfuzijski parametri, saj so dober pokazatelj ishemične poškodbe možganskega tkiva. Namen dela je bil raziskati, ali kolateralni možganskožilni obtok in perfuzijski parametri vplivajo na nevrološki in funkcionalni izid mehanskega endovaskularnega rekanalizacijskega (MER) zdravljenja bolnikov z akutno IMK. Preverili smo tudi, kako etiologija akutne IMK vpliva na nabor MK ter posledični nevrološki in funkcionalni izid po MER.

METODE

V retrospektivno in prospektivno raziskavo smo vključili 208 zaporednih bolnikov z akutno IMK v sprednjem možganskem žilnem povirju, ki so prejeli MER. Pri vsakem bolniku sta bili opravljeni dve CT-preiskavi glave: prva takoj po pregledu bolnika in druga 24 ur po MER. Prilagojena Rankinova lestvica (mRS) je služila za oceno nevrološkega in funkcionalnega stanja bolnikov ob sprejemu in po 90 dneh od odpusta iz bolnišnice. Slikovne podatke, pridobljene s CT-preiskavo, smo obdelali s programskim paketom e-STROKE SUITE in syngo.CT Neuro Perfusion. Zbrane podatke smo nato statistično obdelali s programom SPSS (v.29) in Python razširitvenima knjižnicama Pandas in Matplotlib. Bolnike smo razdelili v štiri skupine glede na stopnjo razvitosti MK oz. oceno (0–3) CTA-CS (angl. Computed tomography angiography collateral score) in izvedli bivariatno analizo teh skupin. Za oceno končnega izida po 90 dneh smo dihotomizirali preiskovance v dve skupini: dober izid (mRS 0–2) in slab izid (mRS 3–6) ter izvedli bivariatno analizo skupin. Spremenljivke, ki so imele p-vrednosti manjše od 0,1 (p &lt; 0,1), smo nato uporabili za logistično regresijo in pripravili več modelov za napoved končnega izida po 90 dneh. 

REZULTATI

Od vključenih 208 bolnikov je bilo 114 žensk (55 %), povprečna starost je bila 71,4 ± 13,3 leta. Smrtnost v naši populaciji je znašala 13 % (n = 27). Bolniki z bolje razvitimi MK so imeli značilno nižjo oceno po mRS po 90 dneh (p = 0,008). Dober izid po 90 dneh (mRS 0–2) so imeli 103 bolniki (49,5 %) in slab izid (mRS 3–6) 105 bolnikov (50,5 %). Pri bolnikih z dobrim izidom po 90 dneh (mRS 0–2) so bile značilno bolje razvite MK (p = 0,019), povprečni volumni hipoperfuzije (p &lt; 0,001), infarktnega jedra (p = 0,003) in penumbre (p = 0,008) so bili značilno manjši, pri čemer je bila vrednost razmerja neujemanja značilno višja (p = 0,024). Z modelom logistične regresije smo potrdili napovedno vrednost MK (OR 1,81 [95% IZ, 1,08–3,04], p = 0,025) in infarktnega jedra (OR 0,95 [95% IZ, 0,91–0,99], p = 0,013) za dober izid po 90 dneh (mRS 0–2). Pri bolnikih z bolje razvitimi MK je bil značilno višji odstotek karotidne ateroskleroze (p = 0,014), medtem ko je bila atrijska fibrilacija (AF) neznačilna. Obe spremenljivki nista pokazali statistične značilnosti kot napovedna dejavnika končnega izida po 90 dneh.

ZAKLJUČKI

Naša raziskava je pokazala, da kolateralni možganskožilni obtok in perfuzijski parametri vplivajo na nevrološki in funkcionalni izid MER-zdravljenja bolnikov z akutno IMK. Ugotovili smo, da so bolje razvite MK, manjši volumni hipoperfuzije, infarktnega jedra in penumbre ter višja vrednost razmerja neujemanja značilno povezani z dobrim izidom po 90 dneh (mRS 0–2). Infarktno jedro in MK sta napovedna dejavnika za dober izid po 90 dneh (mRS 0–2). Pokazali smo, da je karotidna ateroskleroza značilno pogostejša pri bolnikih z bolje razvitimi MK, vendar ne tudi značilne povezanosti med slabo razvitimi MK in AF. Vpliva etiologije IMK na končni izid naša raziskava ni pokazala.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-09 07:15:13</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168303</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 30549</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
