<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fonološko zavedanje in fonološki kratkoročni spomin predšolskih otrok, ki jecljajo</dc:title><dc:creator>Lavrenčič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>razvojno jecljanje</dc:subject><dc:subject>fonološko zavedanje</dc:subject><dc:subject>fonološki kratkoročni spomin</dc:subject><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:description>Razvojno jecljanje je nevrorazvojna motnja, ki se pojavi v zgodnjem razvojnem obdobju. Zanjo so značilne nefluentnosti govora, ki v svoji vrsti, pogostosti in trajanju odstopajo od pričakovanih nefluentnosti govora. Razvojno jecljanje je večdimenzionalna motnja, zato so zanjo značilni tudi posamezna fizična vedenja, fiziološke spremembe, čustva in stališča. Etiologija razvojnega jecljanja ni natančno opredeljena. Različni modeli, hipoteze in teorije kot dejavnik razvoja navajajo tudi napake in/ali kasnitve v fonološkem procesiranju kot odraz njegovega upočasnjenega razvoja.
Cilj magistrskega dela je bil primerjati fonološko zavedanje in fonološki kratkoročni spomin dveh predšolskih otrok z razvojnim jecljanjem z njunimi vrstniki, ki ne jecljajo. V teoretičnem delu smo predstavili razvojno jecljanje, njegove glavne značilnosti in razvoj. V nadaljevanju smo predstavili fonološko procesiranje in natančneje opredelili, opisali razvoj in pomen fonološkega zavedanja ter fonološkega kratkoročnega spomina. Opisali smo modele, teorije in/ali hipoteze, ki pojasnjujejo odnos med fonološkim procesiranjem in pojavom razvojnega jecljanja. Nazadnje smo predstavili izsledke tujih raziskav o fonološkem zavedanju in fonološkem kratkoročnem spominu otrok, ki jecljajo.
V empiričnem delu smo pripravili dve študiji primera predšolskih otrok, ki jecljata. Najprej smo pridobili poglobljen profil posameznega predšolskega otroka, ki jeclja, s pripravljenim vprašalnikom za starše oz. skrbnike. Za namen primerjave fonološkega zavedanja in fonološkega kratkoročnega spomina smo oblikovali preizkus iz sedmih nalog. V raziskavo smo poleg dveh otrok, ki jecljata, vključili še šest vrstnikov brez razvojnega jecljanja. Ugotovili smo, da je mlajši otrok, ki jeclja, dosegel nekoliko nižje rezultate kot njegovi vrstniki pri nalogah zlogovne sinteze in prepoznave rim. Starejši otrok, ki jeclja, je v primerjavi s svojimi vrstniki dosegel nižje rezultate pri nalogah ponavljanja nebesed, zlogovne sinteze, prepoznave rim in skupnem rezultatu preizkusa fonološkega zavedanja. Pridobljeni rezultati so se med otrokoma, ki jecljata, razlikovali.
Zaradi majhnega števila vključenih otrok moramo pridobljene rezultate razumeti in interpretirati v sklopu naše raziskave.</dc:description><dc:publisher>A. Lavrenčič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-06 08:30:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168256</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376-056.264-053.4(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 183317</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 232780291</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
