Kratkoročni in dolgoročni učinki selektivne dorzalne rizotomije pri otrocih s cerebralno paralizo na funkcijo hoje - pregled literatureKuralt, Karin (Avtor) Tomc Žargi, Tina (Mentor) Kacin, Alan (Recenzent) diplomska delafizioterapijacerebralna paralizaselektivna dorzalna rizotomijaspastičnosthojaUvod: Cerebralna paraliza (CP) je ena najpogostejših nevroloških motenj v otroštvu in je posledica nenapredujoče trajne okvare možganov, ki nastane v prenatalnem ali perinatalnem obdobju. CP je klinični sindrom oziroma skupek simptomov in znakov, ki se najbolj izrazito kažejo v motnjah drže in gibanja. Spastičnost je patološko stanje, ki je posledica okvare zgornjega motoričnega nevrona in je pogosto prisotna pri otrocih s CP. Kaže se kot povišan mišični tonus oziroma povišana aktivnost mišic zaradi povečane občutljivosti refleksa na razteg. Povišan mišični tonus pogosto vpliva na premičnost, povzroča bolečino ali kasneje vodi v deformacije mišično-skeletnega sistema. Selektivna dorzalna rizotomija (SDR) je nevrokirurški poseg, ki se izvaja pri bolnikih s spastično CP, z namenom zmanjšanja spastičnosti. Poleg zmanjšanja spastičnosti je eden izmed pomembnih ciljev SDR tudi izboljšati premičnost otrok s CP in s tem povečati njihovo samostojnost. S SDR lahko vplivamo na izboljšanje funkcije hoje, zato je pomembno spremljanje učinkov po posegu pri otrocih s CP. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature ugotoviti kratkoročne in dolgoročne učinke selektivne dorzalne rizotomije na funkcijo hoje pri otrocih s cerebralno paralizo. Metode dela: Literatura je bila iskana v podatkovnih zbirkah PubMed in PEDro, s pomočjo različnih kombinacij sledečih ključnih besed: cerebral palsy, selective dorsal rhizotomy, long-term effects, short-term effects, gait. Rezultati: V pregled je bilo vključenih osem raziskav, v katere je bilo vključenih 229 preiskovancev. Raziskave so pokazale kratkoročno (v obdobju 1 leta po SDR) pomembno zmanjšanje spastičnosti ter izboljšanje pasivnega obsega giba in grobih gibalnih funkcij. Prav tako so se kratkoročno pomembno izboljšali parametri hoje kot so dolžina koraka, kadenca hoje in kot napredovanja stopala. Dolgoročno (več kot 5 let po SDR) pa o pomembnih spremembah raziskave poročajo le na področju zmanjšanja spastičnosti. Razprava in zaključek: Na podlagi pregledanih raziskav bi lahko zaključili, da SDR kratkoročno pozitivno vpliva na izboljšanje funkcije hoje, medtem ko dolgoročno pa lahko s SDR zmanjšamo le spastičnost. Ključna ugotovitev našega pregleda literature je bila, da SDR sama po sebi ne pomeni boljše funkcije hoje, ampak mora biti le-ta nujno združena in podprta z ustrezno rehabilitacijo.[K. Kuralt]20252025-04-05 07:45:36Diplomsko delo/naloga168249UDK: 615.8VisID: 146013COBISS_ID: 231551491sl