<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VREDNOTENJE TRAJNOSTNE IZVEDBE INTERMODALNE TRANSPORTNE VERIGE S SISTEMOM PRIPOROČANJA</dc:title><dc:creator>Golnar,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Beškovnik,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrednotenje</dc:subject><dc:subject>intermodalna transportna veriga</dc:subject><dc:subject>okoljski vpliv</dc:subject><dc:subject>razvrščanje v razrede</dc:subject><dc:subject>pristop vrednotenja</dc:subject><dc:subject>sistem priporočanja</dc:subject><dc:description>Transport igra vedno pomembnejšo vlogo v družbenem in ekonomskem kontekstu. Ob zavedanju njegovih okoljskih vplivov ter potrebi po trajnostnih rešitvah se na vseh ravneh – lokalni, regionalni in globalni – intenzivno razvijajo pristopi za prehod k bolj trajnostnim transportnim sistemom. V doktorskem delu predlagamo nov pristop za vrednotenje trajnostne izvedbe intermodalne transportne verige s sistemom priporočanja, ki povečuje transparentnost pretoka informacij okoljskega vpliva med deležniki transportne verige in med končnimi uporabniki. 
Predlagani pristop vključuje tri metode: analitično hierarhični proces (AHP), metodo podatkovnih ovojnic (DEA) in metodo DELFI, katerih rezultati so razvrščeni v razrede, kar omogoča uporabnikom lažje odločanje. Razredi so oblikovani s pomočjo prilagodljivih določevalcev, kar zagotavlja realistično oceno učinkovitosti transportnih verig. Postopek vrednotenja poteka v treh fazah: v prvi fazi določimo uteži kriterijev (cena, transportni čas, okolje, kakovost transporta) z metodo AHP na podlagi strokovnih vprašalnikov, nato s pomočjo metode DEA izračunamo tehnično učinkovitost, v zadnji fazi pa transportne verige razvrstimo v razrede ter podamo priporočila za optimizacijo. Vizualizacija rezultatov s sistemom barv (zelena, oranžna, rdeča), znanim iz vrednotenja gospodinjskih aparatov in pnevmatik, prispeva k večji uporabnosti modela.
Doktorsko delo vključuje dve študiji primera, ki analizirata učinkovitost intermodalnih transportnih verig na specifičnih koridorjih. Prvi primer obravnava transportni koridor med Daljnim vzhodom in Srednjo Evropo po poti Šanghaj-Koper-Dunajská Streda, drugi pa preučuje koridor z Daljnega vzhoda prek severnega Jadrana po poti Qingdao-Reka-Beograd. V obeh primerih analiziramo 12 transportnih verig, jih razvrstimo v razrede A, B in C ter podamo priporočila.
Pristop izboljšuje preglednost informacij o okoljskem vplivu intermodalnih transportnih verig ter poudarja modularnost pristopa, ki omogoča prilagodljivost pri določanju uteži kriterijev, ocenjevanju učinkovitosti in razvrščanju transportnih verig z uporabo alternativnih metod.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-04-04 08:45:07</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168237</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 39471</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 231631619</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
