Strokovne delavke v varnih hišah o procesih podpore in pomoči otroku z izkušnjo travme, povezane z izkušnjo nasilja v družiniObrenović, Milkica (Avtor) Kodele, Tadeja (Mentor) Šeme, Mojca (Komentor) varna hišaotroknasilje v družinirazvojna kompleksna travmana razumevanju travme utemeljen pristopmetode podpore in pomočiponovna travmatizacijaOtroci, ki imajo izkušnjo nasilja v družini, prihajajo v sistem zaščite otrok, katerega del so tudi varne hiše, z izkušnjo travme. Varne hiše so pomemben del zaščite otrok in žensk pred nasiljem v družini. Pogosto so ti otroci pred prihodom v varno hišo osebno doživeli nasilje nad njimi samimi ali pa so pričevali nasilju v družini (nad sorojencem, materjo). Kadar so otroci pogosto dolgotrajno izpostavljeni kompleksnim obremenjujočim izkušnjam (ki so lahko sestavljene iz kompleksne kombinacije nasilja, pričevanja nasilju, zanemarjanja, težkih izgub itn.), lahko pri njih pride do kompleksne travmatiziranosti. Zato je pomembno, da se v socialnem delu zavedamo, da je otrok žrtev nasilja že ob pričanju nasilju v družini in ga je treba znotraj sistema ustrezno zavarovati pred škodljivimi posledicami travmatične izkušnje ter preprečiti ponovno travmatizacijo ali celo dodatno viktimizacijo v sistemu zaščite otroka. Kot odgovor na to problematiko se je v tujini oblikoval na razumevanju travme utemeljen pristop, ki se je izoblikoval z željo po organizacijah in ustanovah, ki bi delovale na način, ki kaže občutljivost na pojav travme. Ena izmed uporabnih metod pri delu s travmo, ko gre za otroke s tovrstnimi izkušnjami, je tudi uporaba igre in ustvarjalnih tehnik pri podpori in pomoči otroku. V teoretičnem delu diplomskega dela najprej predstavim zakonodajne vidike zaščite otroka in vlogo varnih hiš. Nato predstavim nasilje kot obremenjujočo izkušnjo iz otroštva, opredelim travmo, razvojno kompleksno travmo in prikažem posledice, ki jih izkušnja travme pusti na otroku. Temu sledi predstavitev na razumevanju travme utemeljenega pristopa in uporabe igre ter ustvarjalnih tehnik pri delu z otroki, ki so preživeli nasilje. Na koncu teoretičnega dela predstavim še ponovno oziroma dodatno travmatizacijo otroka v sistemu zaščite. V drugem delu diplomskega dela predstavim kvalitativno raziskavo, v kateri me je zanimalo, kakšno znanje imajo strokovne delavke, zaposlene v varnih hišah, o razvojni kompleksni travmi pri otrocih, ki so pričali nasilju v družini ali so mu bili osebno izpostavljeni ter na kakšen način jo prepoznavajo. Zanimalo me je tudi, ali strokovne delavke poznajo koncepte pristopa, utemeljenega na razumevanju travme, ali je po njihovem mnenju varna hiša organizacija, ki je utemeljena na razumevanju travme, ter kakšne metode uporabljajo v procesih podpore in pomoči. Na koncu sem raziskovala načine, na katere strokovne delavke zagotavljajo, da med bivanjem otroka v varni hiši ne pride do ponovne travmatizacije, povzročene v sistemu zaščite. Ena izmed ključnih ugotovitev diplomskega dela je, da so strokovne delavke v varnih hišah vsekakor ozaveščene o pojavu travme, vendar v slovenskih varnih hišah ni sistemske implementiranosti na razumevanju travme utemeljenega pristopa. Same bi za delo vseeno potrebovale več izobraževanj in usposabljanj na to tematiko. Pri delu z otroki, ki so doživeli travmatično izkušnjo, uporabljajo različne metode podpore in pomoči v sklopu številnih dejavnosti. Veliko uporabljajo tudi igro in ustvarjalne metode. Vendar v večini strokovne delavke niso zadovoljne z zaščito otroka z zakonodajo ter v praksi ter si želijo določenih sprememb. A se kljub temu znotraj varnih hiš vsekakor trudijo preprečiti, da bi prišlo do ponovne travmatizacije otroka v procesu.[M. Obrenović]20252025-04-03 09:00:07Diplomsko delo/naloga168218UDK: 364.4:159.94-053.2/.6VisID: 49684COBISS_ID: 247400195sl