Uporaba umetne inteligence v javni upravi in njen vpliv na delovna mestaCorn, Manca (Avtor) Dečman, Mitja (Mentor) umetna inteligencajavna upravadelovna mestaavtomatizacijazaposleniUmetna inteligenca se je v svetu začela širše uporabljati v zadnjih desetletjih, njena vloga pa je spodbudila napredek v razvoju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Umetna inteligenca se postopoma uveljavlja tudi v javni upravi, kar prinaša številne spremembe na delovna mesta in v zaposlitvene procese. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili pojem umetne inteligence, predstavili nekatere nevarnosti in izzive. Podrobneje smo obravnavali primere uporabe umetne inteligence tako po svetu kot tudi v slovenski javni upravi ter na koncu umetno inteligenco povezali s kibernetsko varnostjo. Empirični del dela vključuje pet intervjujev z zaposlenimi v javni upravi, ki delajo v različnih sektorjih in na različnih delovnih mestih. Z njihovo pomočjo smo raziskovali percepcijo zaposlenih glede vpliva umetne inteligence na njihovo delo in prihodnost njihovih delovnih mest. Analiza odgovorov intervjuvancev je pokazala, da so zaposleni v javni upravi na splošno pozitivno naravnani do uvajanja umetne inteligence, vendar so hkrati izrazili skrbi ter možnosti za izboljšave. Med ključnimi izzivi so izpostavili potrebo po prilagoditvi novih tehnologij specifičnim potrebam delovnih mest, pomisleke glede varnosti podatkov in potrebo po dodatnem izobraževanju. Diplomsko delo izpostavi prednosti in slabosti uporabe umetne inteligence v javni upravi, kar navajajo anketiranci. Rezultati raziskave nudijo priporočila za boljše vključevanje umetne inteligence v javno upravo, s poudarkom na usposabljanju zaposlenih in prilagajanju delovnih procesov.[M. Corn]20252025-04-01 11:45:02Diplomsko delo/naloga168174UDK: 35:004.8:331.103.1(497.4)(043.2)VisID: 18397COBISS_ID: 232196611sl