<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Samoocena študentov zaključnih letnikov razrednega pouka na PEF UL o njihovi usposobljenosti za govorno nastopanje v knjižnem jeziku pri pouku</dc:title><dc:creator>Rifelj,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>študentje</dc:subject><dc:subject>pouk</dc:subject><dc:subject>govorno nastopanje</dc:subject><dc:subject>knjižni jezik</dc:subject><dc:subject>razredni pouk</dc:subject><dc:subject>samovrednotenje</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:description>Govorno nastopanje pojmujemo kot tvorjenje enogovornih govorjenih besedil, namenjenih širši ali ožji javnosti. V magistrskem delu smo raziskovali, kako se študentje zaključnih letnikov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani samoocenjujejo glede usposobljenosti za govorno nastopanje v knjižnem jeziku pri pouku. Cilj raziskave je bil ugotoviti, katere predhodne izkušnje študentom pomagajo, da so uspešnejši pri govornem nastopanju, kako kompetentne se samoocenjujejo za govorno nastopanje pri pouku v knjižnem jeziku, katerih znanj oz. kompetenc jim primanjkuje, katero je njihovo močno in šibko področje govora, katere kompetence govornega nastopanja bi še lahko izboljšali in kako, kakšne povratne informacije (in od koga) so prejemali med študijem, kako so študentje zadovoljni s pripravo na govorno nastopanje v sklopu predmetov na PEF in katerih nadaljnjih izobraževanj in usposabljanj bi si še želeli. V empiričnem delu smo izvedli anketo, v kateri je sodelovalo 10 moških in 96 žensk. Ugotovili smo, da so anketirancem v največji meri pomagale izkušnje govornega nastopanja iz osnovne in srednje šole. Študentje zaključnih letnikov se ocenjujejo kot precej kompetentne za govorno nastopanje pri pouku v knjižnem jeziku, med ženskami in moškimi pa se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede njihove samoocene. Ugotovili smo tudi, da študentom primanjkuje znanje poznavanja ustreznega načina razvijanja teme in značilnosti besednega jezika (ustrezna izbira socialne in funkcijske zvrsti jezika, slovnična pravilnost in pravorečni govor). Njihovo močno področje pri govornem nastopanju je samozavestno in prosto govorjenje ter očesni stik s poslušalci. Njihovo šibko področje je neuporaba knjižnega zbornega jezika pri govorjenju in uporaba mašil med govorom. Študentje bi si želeli izboljšati kompetence poznavanja značilnosti besednega jezika, svoje kompetence pa bi izboljšali z več vaje v praksi in dodatnimi izobraževanji. Med študijem so študentje v največji meri povratne informacije glede njihovega govornega nastopanja dobili od profesorja na fakulteti ter mentorja na pedagoški praksi. Povratne informacije so se jim zdele uporabne, lahko so jih prenesli v prakso in se na podlagi le-teh izboljšali. Ugotovili smo, da so študentje zadovoljni s pripravo na govorno nastopanje v sklopu predmetov na PEF, njihovo zadovoljstvo pa se glede na spol ne razlikuje statistično pomembno. Raziskali smo še, katera nadaljnja izobraževanja in usposabljanja bi si študentje še želeli, in ugotovili, da si želijo pregleda glasilk pri foniatru in individualne usmeritve za pravilno izgovorjavo.</dc:description><dc:publisher>Z. Rifelj</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-30 08:30:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168138</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 378(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 183301</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 231081987</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
