Vrednotenje fizikalne stabilnosti nizkomolekularnih pomožnih snovi v polimernih nanovlaknih kot potencialnih stabilizatorjev probiotikovMervar, Iva (Avtor) Zupančič, Špela (Mentor) Grilc, Nina Katarina (Komentor) Nanovlaknaelektrostatsko sukanjestabilizacija probiotikovfizikalna stabilnost nanovlakenNanovlakna predstavljajo potencialni nanodostavni sistem za proteine in bakterijske celice. V tem primeru se velikokrat za namen izboljšanja njihove živosti oz. aktivnosti dodajamo stabilizatorje. Zaradi obetavnosti tega področja in nezadostni raziskanosti trdnega stanja stabilizatorjev želimo z magistrskim delom preučiti potencialno problematiko fizikalne nestabilnosti nizkomolekularnih predstavnikov najpogosteje uporabljenih stabilizatorjev v nanovlaknih. Z elektrostatskim sukanjem smo lahko vgradili največ 70 % masnega deleža pomožnih snovi glukoze in manitola ter največ 40 % masnega deleža trehaloze v nanovlaknih iz polietilenoksida (PEO). S statistično analizo slik vrstično elektronske mikroskopije smo ugotovili, da vrsta stabilizatorja vpliva na povprečni premer nanovlaken, medtem ko smo vpliv masnega delež stabilizatorja zaznali le pri najnižjem deležu manitola. Z vzorci pripravljenih nanovlaken smo izvedli pol leta trajajočo stabilnostno študijo, pri kateri smo vzorce shranjevali pri različnih pogojih. Ob osmih časovnih točkah smo na duplikatu vzorcev izvajali analize diferenčne dinamične kalorimetrije, s katero smo spremljali hitrost in obseg kristalizacije izbranih stabilizatorjev. Ugotovili smo, da nanovlakna z višjim deležem stabilizatorja vsebujejo večji delež kristalinične frakcije, posledica česar je hitrejša kristalizacija, predvsem pri vzorcih z višjimi masnimi deleži stabilizatorjev, kjer ogrodje PEO ne nudi več zadostne termodinamske stabilizacije. Ob istih časovnih točkah smo izvajali tudi analize infrardeče spektroskopije (FTIR), kjer so nas zanimale morebitne interakcije med stabilizatorji in ogrodjem PEO. Teh nismo zaznali, smo pa vzporedno s primerjavo vzorcev, ki smo jih shranjevali v silikagelu, z zamiki vrhov v območju hidroksilnih vezi, zaznali vpliv vlage. V zadnji fazi smo pripravili nanovlakna z najvišjim določenim masnim deležem glukoze, v katera smo vgradili potencialni probiotični bakterijski sev. S triplikati ob treh časovnih točah smo na trdnih agarnih gojiščih vrednotili njihovo živost in s FTIR spektroskopijo dodatno raziskovali mehanizem stabilizacije preko primerjave spektov liofilizata, hidratirane disperzije in pripravljenih nanovlaken z vgrajenimi probiotičnimi celicami. Opazili smo zmanjšanje živosti, ki jo pripisujemo stresnim pogojem elektrostatskega sukanja. Z rezultati FTIR analize pa točnega mehanizma na molekularnem nivoju nismo mogli določiti.20252025-03-29 08:45:06Magistrsko delo/naloga168133VisID: 114680sl