Učinkovitost vadbenih programov na motorične sposobnosti, dejavnosti in sodelovanje pri otrocih z razvojno motnjo koordinacije – pregled literatureUrankar, Lucija (Avtor) Kovačič, Tine (Mentor) Tomc Žargi, Tina (Recenzent) diplomska delafizioterapijarazvojna motnja koordinacijevadbeni programimotorične sposobnostiUvod: Razvojna motnja koordinacije (RMK) je pogosta in kronična razvojno-nevrološka motnja, pri kateri pride do okvare motoričnih spretnosti in vpliva na vsakodnevne dejavnosti posameznika. Prepoznamo jo pri 5–8 % otrok, najpogosteje med šestim in 12. letom starosti. Obravnava teh otrok naj bo celostna, cilj zdravljenja pa doseči najboljšo možno motorično zmogljivost, ki jo bo otrok lahko prenesel v dejavnosti vsakdana. Namen: Namen diplomskega dela je bil s pregledom znanstvene in strokovne literature ugotoviti, kolikšen je učinek različnih vadbenih programov na motorične sposobnosti, dejavnosti in sodelovanje, ki so oslabljeni pri otrocih z RMK. Metode dela: Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PEDro, PubMed ter ScienceDirect. Za iskanje smo uporabili kombinacije ključnih besed »DCD« AND »physical activity«, »DCD« AND »physiotherapy«, »DCD« AND »participation« in »DCD« AND »motor learning«. Rezultati: V pregled literature smo na podlagi vključitvenih in izključitvenih meril vključili šest raziskav, ki so bile objavljene med letoma 2016 in 2022 in so ocenjevale učinkovitost različnih vadbenih programov. Ena raziskava je ocenjevala vadbo z uporabo navidezne resničnosti, ena tai chi, tri so ocenjevale v ravnotežje usmerjeno vadbo in tri vadbo za izboljšanje mišične zmogljivosti. Vadba z uporabo navidezne resničnosti se je deloma izkazala za učinkovito in prav tako izolirana vadba za izboljšanje mišične zmogljivosti ter tai chi. Največ pozitivnih rezultatov pa je bilo opaženih pri v funkcijo usmerjeni vadbi, kombinirani z vadbo za izboljšanje mišične zmogljivosti. Razprava in zaključek: Na podlagi kvalitativne analize rezultatov v pregled vključenih raziskav smo ugotavljali različno učinkovitost med posameznimi programi. Prav tako smo ugotovili, da je za otroke z RMK najučinkovitejša funkcionalna vadba, ker je ta pristop najbližji dejavnostim, ki jih je treba pri RMK izboljšati. Pomembna je tudi vadba za izboljšanje mišične zmogljivosti, saj imajo ti otroci večinoma oslabljene mišice. Kot ključno omejitev v vseh raziskavah bi izpostavili prekratko trajanje vadbenih programov, saj otroci z RMK potrebujejo daljši čas za napredek. V prihodnje bi randomizirane nadzorovane raziskave morale vključevati daljše vadbene programe, večje vzorce in standardizirane metode merjenja učinkovitosti. Z razvijanjem daljših programov in z vključitvijo funkcionalne vadbe v šolske dejavnosti bi lahko bistveno pripomogli k motoričnem razvoju otrok z RMK.[L. Urankar]20252025-03-29 07:45:34Diplomsko delo/naloga168125UDK: 615.8VisID: 145999COBISS_ID: 230743043sl