<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Karakterizacija korozijskih procesov pod kapljico elektrolita s sklopljeno mrežo elektrod</dc:title><dc:creator>Pavlič,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strlič,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Legat,	Andraž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sklopljena mreža elektrod (CMEA)</dc:subject><dc:subject>pripeta kapljica</dc:subject><dc:subject>digitalna kamera</dc:subject><dc:subject>ogljikovo jeklo</dc:subject><dc:description>Atmosferska korozija je kompleksen in dinamičen pojav, odvisen od številnih dejavnikov. Korozija pod kapljico je osnovni sestavni del omenjenih procesov. V magistrskem delu sem preučeval vpliv različnih koncentracij NaCl na prostorsko in časovno dinamiko korozijskih procesov pod kapljico elektrolita na površini ogljikovega jekla. Procese sem spremljal s pomočjo sklopljene mreže elektrod (ang. coupled multi-electrode array), s katero sem meril anodne in katodne tokove. Velikost in obliko kapljice sem vzporedno spremljal z dvema digitalnima kamerama: z vrha (tloris) in s strani (naris). Uporabil sem 4 različne koncentracije NaCl.

Rezultati so pokazali, da sta obseg in oblika korozijske poškodbe pri 1. kapljici v grobem podobni ne glede na koncentracijo NaCl. Istočasno je bilo iz tokov izmerjenih z mrežo sklopljenih elektrod razvidno, da so se prostorsko-časovne dinamike omenjenih procesov zelo razlikovale, vključno z njihovim trajanjem. Analiza slik zajetih s kamerama je pokazala t.i. »pripeto« vrsto kapljice (ang. sessile droplet), kjer stična površina s kovino ostaja enaka po velikosti in obliki. Za to vrsto kapljic sta značilna kapilarni in Marangonijev tok.

Največja kumulativna korozijska poškodba je bila izmerjena pod kapljico 0,5 % NaCl, največja trenutna korozijska hitrost v 0,1 % NaCl. Pri vseh meritvah sem opazil drugi vrh povečanja gostote električnega toka, pred posušitvijo kapljice. Vrhovi so bili relativno ozki, razen pri 3,5 % NaCl, kjer je bil omenjeni vrh bistveno širši. Pri vseh nanosih 2. in 3. kapljice so se pojavili izraziti, a kratki začetni vrhovi. Vrhovi pred posušitvijo kapljic so postali izrazitejši: višji in širši. V nekaterih primerih se je pojavilo celo več zaporednih vrhov. Omenjeni vrhovi so nakazali na daljšo življenjsko dobo 2. in 3. kapljice v primerjavi s 1. kapljico.

Eden glavnih ciljev mojega magistrskega dela je bil oceniti prostorsko-časovno dinamiko korozijskih procesov pri različnih kapljicah. Meritve s sklopljeno mrežo elektrod so pokazale, da so korozijski procesi v začetnem delu obstoja kapljice v grobem sledili Evansovemu modelu (anodni center v sredini s katodnim obročem). S tanjšanjem debeline sloja elektrolita so se pojavila odstopanja od omenjenega modela, pri čemer so se anodna mesta praviloma preselila bližje robu kapljice. Sicer so pri vseh koncentracijah NaCl nekatere elektrode ob sušenju kapljice spremenile predznak (določene tudi večkrat), pri čemer sam mehanizem prehajanja anod v katode in nasprotno, ni popolnoma jasen. Predvidevamo, da imata pomemben vpliv kapilarni in Marangonijev tok. Pri kapljici 3,5 % NaCl je slaba topnost kisika v kombinaciji z Marangonijevim tokom verjetno povzročila, da je večina začetnih katodnih področij proti koncu sušenja postala anodnih.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-28 08:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168077</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25387</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 234135043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
