<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Skrb za duševno zdravje družine z otrokom z motnjo avtističnega spektra</dc:title><dc:creator>Jager,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>izvajalci zdravstvene nege</dc:subject><dc:subject>motnja avtističnega spektra</dc:subject><dc:subject>starševski stres</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:description>Uvod: Motnja avtističnega spektra je kompleksna razvojno nevrološka motnja, ki vpliva na vse vidike otrokovega razvoja. To se odraža v otrokovem vedenju, reševanju problemov, samooskrbi ter v zahtevnejših socialno-komunikacijskih, jezikovnih in izvršilnih spretnosti. Motnja se pogosteje pojavlja pri moških, saj imajo štirikrat večjo verjetnost za njen razvoj kot ženske. Po ocenah naj bi imel po svetu motnjo avtističnega spektra približno en otrok na 100. Namen: Z diplomskim delom želimo raziskati, s kakšnimi izzivi na področju duševnega zdravja se soočajo starši otrok z motnjo avtističnega spektra, katere dejavnike je mogoče povezati s povečanim tveganjem za razvoj teh težav in katere aktivnosti zdravstvene nege lahko pripomorejo k njihovemu obvladovanju. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Opravljena je bila analiza strokovne in znanstvene literature iz domačih in tujih virov, pri čemer so bile uporabljene podatkovne baze PubMed (Medline), Cinahl Ultimate (EBSCO) in Google Učenjak. Pregled literature je potekal med oktobrom 2024 in februarjem 2025. Rezultati: Diagnoza motnje avtističnega spektra pri otroku močno vpliva na dinamiko družine, povečuje stres, lahko povzroča zakonske konflikte in prispeva k razvoju težav v duševnem zdravju pri starših. Pri njih se pogosto pojavljajo občutki zaskrbljenosti, zanikanja, zmedenosti in čustvene preobremenjenosti. Pomembni dejavniki, ki prispevajo k razvoju psihopatologije pri starših, so obremenitev z oskrbo, še posebej pri samohranilcih ali glavnih skrbnikih, brezposelnost, dolgotrajna skrb za otroka, pomanjkanje socialne podpore, resnost simptomov motnje avtističnega spektra in družbena stigma. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri nudenju podpore staršem otrok z motnjo avtističnega spektra, saj so v tesnem stiku z družinami in lahko pomagajo pri soočanju z izzivi na področju duševnega zdravja. Razprava in zaključek: Starši otrok z motnjo avtističnega spektra lahko skozi čas sami razvijejo različne strategije obvladovanja ali spoprijemanja s stresom. Z ugotovitvami diplomskega dela lahko medicinske sestre pripomorejo staršem otrok z motnjo avtističnega spektra, ki se ne znajo spopadati s težavami v duševnem zdravju, z izvajanjem ustreznih aktivnosti zdravstvene nege.</dc:description><dc:publisher>[M. Jager]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-28 07:46:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168076</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 145996</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 230557955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
