<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Gozdna šola</dc:title><dc:creator>Zore,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorc-Maver,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Gozdna pedagogika</dc:subject><dc:subject>Pouk na prostem</dc:subject><dc:subject>učni proces v gozdni šoli</dc:subject><dc:subject>izkustveno učenje</dc:subject><dc:subject>učenje v naravi</dc:subject><dc:subject>spodbudno okolje</dc:subject><dc:description>Delo se ukvarja z raziskovanjem gozdne šole, predvsem kako poteka celoten učni proces po principu koncepta gozdne pedagogike in kako ga doživljajo vsi vpleteni – učitelji, starši in otroci. V magistrski nalogi se usmerim predvsem v doživljanje zgoraj naštetih skupin, kako gledajo na šolo, v čem vidijo prednosti in slabosti. Pri učiteljih se usmerim tudi na to, na kakšen način poskrbijo, da speljejo učni proces in sledijo kurikulumu ter kako poskrbijo, da otroci dosežejo nacionalne standarde. V delu izhajam iz različnih teoretičnih izhodišč, ki so mi v pomoč pri izvedbi moje raziskave. Sprva opredelim kaj gozdna pedagogika sploh je, iz kje izhaja koncept in kako močno je uveljavljen na slovenskem področju. Nato opišem kako razširjena je v tujini in eno poglavje posvetim gozdnim površinam v Sloveniji, v katerem želim preveriti, če bi bila v Sloveniji gozdna pedagogika lahko izvedljiva povsod. Gozd opišem tudi kot učno okolje z njegovimi prednostmi in slabostmi. Nato pišem še o različnih načinih učenja, izkustvenem, sodelovalnem itd. in o spodbudnem okolju ter varovalnih dejavnikih. Želim teoretsko podkrepiti kako pomembno je, da se otrok dobro počuti v šoli. Na koncu se dotaknem tudi kompetenc učiteljev. V empiričnem delu sem raziskovala kako gozdno šolo doživljajo otroci, tamkajšnji zaposleni in starši vključenih otrok. Želela sem ugotoviti, kako delo z otroci v gozdni šoli vpliva na razvoj posameznika in skupine glede na mnenje staršev in učiteljev, ter na kakšen način poteka učni proces, da otroci iz gozdne šole dosežejo zastavljene nacionalne standarde znanja. Zanimalo me je tudi, ali šolanje v gozdni šoli prinaša le koristi, ali starši in učitelji zaznajo tudi kakšne pomanjkljivosti v primerjavi z tradicionalno obliko šolanja. Prav tako sem želela podrobneje spoznati, kako poteka celoten pouk in učenje v okviru gozdne šole. Izvedla sem kvalitativno raziskavo, ki vključuje polstrukturirane intervjuje s štirimi zaposlenimi, tremi starši in petimi otroci.
Rezultati kažejo, da gozdna šola spodbuja izkustveno učenje, sodelovanje, medsebojno pomoč in gibanje. V naravnem okolju je prisotnih več interakcij med otroci, več možnosti za prosto igro in razvijanje tesnejših odnosov. Otroci si med sabo pomagajo, se spodbujajo, rešujejo konflikte in sodelujejo. Otroci izražajo več prijetnih čustev, h katerim pripomore tudi to, da prepoznajo svoje lastne meje, poznajo svoje telo in zmožnosti in gradijo na samozavesti. Na otroke pozitivno vpliva prosta igra, izkustveno učenje, sodelovalno učenje, odprto učno okolje, gibanje in narava. V raziskavi sem ugotovila, da so otroci v gozdni šoli bolj pomirjeni, samozavesti in zadovoljni. 
Rezultati dajo prispevek k razvidnosti kako poteka gozdna šola, kako se zaposleni v njej počutijo, kako se počutijo starši, ki imajo v njej vključene otroke in kako otroci, ki jo obiskujejo. Vidimo lahko, kakšne so prednosti in slabosti ter na kakšen način  bi lahko gozdno pedagogiko vpeljevali v javne osnovne šole.</dc:description><dc:publisher>T. Zore</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-27 08:30:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>168055</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.015.31:630(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 183257</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 230826755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
