<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza mašnega plašča z Marijino podobo iz cerkve svetega Janeza Krstnika na Humu pri Ormožu</dc:title><dc:creator>Ivanuša,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Demšar,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavkler,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>liturgična oblačila</dc:subject><dc:subject>mašni plašč</dc:subject><dc:subject>napredne analitske metode</dc:subject><dc:subject>propadanje tekstilij</dc:subject><dc:subject>preventivno konserviranje tekstilij</dc:subject><dc:subject>konserviranje-restavriranje tekstilij</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo obravnavali analizo mašnega plašča z Marijino podobo iz cerkve svetega Janeza Krstnika na Humu pri Ormožu. S pomočjo vizualnega pregleda in popisa stanja predmeta smo pripravili grafično dokumentacijo. Iz plašča smo odvzeli 14 vzorcev za nadaljnje analize. Raziskava je vključevala merjenje klimatskih pogojev v prostoru hrambe, analizo vzorcev (dolžinska masa preje, optično mikroskopiranje, vrstična elektronska mikroskopija, premer preje in vlaken, energijsko disperzijska spektroskopija in infrardeča spektroskopija s Fourierovo transformacijo) in analizo strukturnih lastnosti tkanin (gostota osnovnih in votkovnih niti tkanin). Za doprinos k boljšemu razumevanju verskega in zgodovinskega pomena mašnih plaščev smo izvedli intervjuje s strokovnjaki s področja konserviranja-restavriranja tekstilij in liturgičnih oblačil v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da pogoji v prostoru, kjer je shranjen plašč, niso ustrezni za hranjenje tekstila, saj je relativna vlaga v 96 % časa previsoka, prisotna pa so tudi velika temperaturna nihanja. Analiza materiala je razkrila, da je bilo glavno blago plašča zamenjano, kar je otežilo natančno določitev njegove starosti. Ugotovili smo, da je bilo šest vzorcev svilenih, pet bombažnih, dva viskozna in eden lanen. Vzorci so kazali različne stopnje poškodb in nečistoč. Dva odvzeta vzorca sta vsebovala kovinske dele, ki so narejeni iz različnih materialov. Glede na rezultate analize je bila okvirna starost najstarejših delov plašča ocenjena na 90 do 130 let. Na podlagi rezultatov raziskave in virov smo pripravili predlogo za konservatorsko-restavratorske posege, ki bi omogočali ohranitev plašča in njegovo morebitno nadaljnjo uporabo. V Sloveniji ni enotne prakse glede ravnanja s starejšimi mašnimi plašči, ki niso več v uporabi. Ugotovili smo, da je njihova usoda pogosto odvisna od posameznega župnika.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-22 09:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167988</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104986</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
