<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga in ukrepi delovne terapije za spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb z depresijo</dc:title><dc:creator>Kokotec,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Švajger,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>delovnoterapevtska obravnava</dc:subject><dc:subject>delo</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>motnje v duševnem zdravju</dc:subject><dc:description>Uvod: Delo je ključno za duševno zdravje, saj omogoča socialni stik, osebne dosežke in vključevanje v skupnost. Programi podpore, kot sta zaposlitvena in poklicna rehabilitacija, pomagajo posameznikom z depresijo pri iskanju in vključevanju v delovno okolje. Programe izvajajo multidisciplinarni timi, katerih pogosti člani so tudi delovni terapevti. Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom literature raziskati, kaj je znanega o vlogi in ukrepih delovne terapije pri zaposlovanju brezposelnih oseb z depresijo. Metode dela: Naredili smo splošni pregled literature. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed in Research Gate. Pri iskanju literature smo postavili vključitvene in izključitvene kriterije. Za prikaz procesa iskanja in izbiranja študij pa smo uporabili PRISMA diagram. Naredili smo opisno analizo s tabelaričnim povzetkom podatkov o namenu, metodah in glavnih ugotovitvah. V drugem koraku pa smo ugotovitve z namenom opredeljevanja skupnih tem povezali in združili po zgledu kvalitativne tematske analize. Rezultati: V analizo je bilo vključenih pet člankov, ki so preučevali vpliv programov individualne podpore in zaposlovanja ter vlogo delovnih terapevtov. Gre za dva splošna pregleda literature in tri kvalitativne raziskave, eno z uporabo polstrukturiranega intervjuja, drugi dve pa na podlage študije primera. Leto objave člankov je med 2017 in 2024. Vzorci so zajemali posameznike z depresivno motnjo, uporabnike storitev duševnega zdravja in delovne terapevte. Na podlagi prebranih člankov smo opredelili dve glavni temi, ki predstavljata individualizirano podporo in vodenje ter vpliv dela na duševno zdravje. Razprava in zaključek: Delovni terapevti imajo ključno vlogo pri izboljševanju funkcionalnih sposobnosti posameznikov z depresijo, premagovanju ovir, kot so stres, nizka samozavest in kognitivne težave, ter pri zmanjševanju socialne izključenosti. Za dosego teh ciljev uporabljajo strategije, kot so modeli individualne podpore in zaposlovanja, analiza delovnih mest, simulacija dela ter tesno sodelovanje z družinami in delodajalci, s čimer ustvarijo podporno okolje za trajno zaposlitev. Med ukrepe spadajo tudi funkcionalno ocenjevanje delovnih zmožnosti, prilagajanje delovnih nalog in individualizirana podpora pri reševanju kognitivnih izzivov.</dc:description><dc:publisher>[K. Kokotec]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-22 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167986</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 145979</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 229930755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
