<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza vpliva genetskega polimorfizma v genu GRHL3 na razvoj orofacialnih shiz: študija primerov in kontrol ter študija družin</dc:title><dc:creator>Bavčar,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Karas Kuželički,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbančič,	Dunja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>orofacialne shize</dc:subject><dc:subject>genetski polimorfizem</dc:subject><dc:subject>gen GRHL3</dc:subject><dc:subject>študija primerov in kontrol</dc:subject><dc:subject>študija družin.</dc:subject><dc:description>Orofacialne shize (ang. orofacial clefts; OFC) so prirojene nepravilnosti obraza, ki so posledica napačnega razvoja ustnice, mehkega in/ali trdega neba, nosne pregrade ter čeljustnega grebena. Posamezniki se zaradi prirojene nepravilnosti soočajo z estetskimi, zdravstvenimi, funkcionalnimi in psihološkimi izzivi, ki zahtevajo doživljenjsko multidisciplinarno zdravstveno oskrbo. Pojavnost orofacialnih shiz se giblje od 1 na 2500 do 1 na 500 živorojenih otrok in se razlikuje glede na spol, raso ter etnično pripadnost. Na nastanek orofacialnih shiz vpliva preplet genetskih, demografskih in okoljskih dejavnikov, kar so v preteklosti dokazali v več študijah. V magistrski nalogi smo se osredotočili na proučevanje spremembe enega nukleotida v genu GRHL3, polimorfizma rs41268753 C&gt;T, v povezavi z razvojem orofacialnih shiz pri posamezniku. Proučevali smo 303 posameznike znotraj 125 različnih družin, kjer je eden od otrok imel prisoten razcep v orofacialnem področju. Izvedli smo študijo primerov in kontrol, in v kontrolno skupino vključili 137 zdravih odraslih preiskovancev. Iz vseh vzorcev smo izolirali DNA ter za ugotavljanje genotipa posameznikov uporabili genotipizacijo s hidrolizirajočimi sondami, ki temelji na verižni reakciji s polimerazo. Ugotovili smo, da je frekvenca variantnih alelov v slovenski populaciji pričakovano enaka kot v splošni evropski populaciji. Pokazali smo, da je frekvenca variantnih alelov T znotraj skupine bolnikov z orofacialno shizo signifikantno višja od frekvence variantnih alelov T v kontrolni skupini zdravih preiskovancev, kar bi lahko nakazovalo na vpliv genetskega polimorfizma rs41268753 na razvoj OFC. V šestih različnih družinah, kjer se je orofacialna shiza pojavila v več generacijah, smo izvedli študijo družin, izrisali družinska drevesa in proučili, ali variantni alel T segregira s patološkim fenotipom v družinah, kjer se pojavlja OFC. Naše ugotovitve so pokazale, da polimorfizem rs41268753 ne vpliva na razvoj shiz po monogenskem načinu dedovanja, ampak gre verjetno za multifaktorski vpliv, kjer igrajo pomembno vlogo tudi drugi genetski, okoljski in demografski dejavniki.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-21 08:45:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167964</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 114667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
