Zanesljivost in veljavnost poenostavljenega protokola meritev moči sprednjih in zadnjih stegenskih mišicOder, Bine (Avtor) Spudić, Darjan (Mentor) izometrična opornicatlačno-natezni senzormaksimalna moč kolenazanesljivostveljavnostNamen magistrskega dela je bil preveriti zanesljivost in veljavnost poenostavljenega protokola meritev največje moči sprednjih in zadnjih stegenskih mišic. Za poenostavljen protokol, primeren za uporabo v praksi, smo uporabili tlačno-natezni senzor (T-N senzor) s povezovalnim trakom. Za referenčni protokol pa smo uporabili izometrično opornico, ki se uporablja kot zlati standard tovrstnih meritev in je bil uporabljen za preverjanje veljavnosti. V presečno raziskavo je bilo vključenih 26 študentov Fakultete za šport (starost 23,9 ± 2,2 leta; telesna višina 176,6 ± 10,6 cm; telesna masa 75 kg ± 13,9 kg). Vzorec je vseboval 18 preizkušancev moškega in 8 preizkušank ženskega spola. Protokol meritev je obsegal tri največja hotena izometrična naprezanja (iztega/upogiba kolena), najprej v 90°, nato pa še v 60° kolenskega kota z levo oziroma desno nogo. Za oceno relativne zanesljivosti rezultatov treh ponovitev je bil uporabljen intraklasni korelacijski koeficient (ICC) skupaj s 95-% intervalom zaupanja. Absolutno zanesljivost pa smo ocenjevali s koeficientom variance (CV) in standardno napako merjenja (SEM). Rezultati so pokazali dobro do odlično zanesljivost v primeru izometrične opornice (ICC: 0,775–0,963; CV: 3,58–10,99) z majhno variabilnostjo in nekoliko slabšo zanesljivostjo v primeru leve noge (ICC: 0,775–0,891; CV: 6,40–10,99). Poenostavljeni protokol s T-N senzorjem je prav tako pokazal dobro do odlično zanesljivost (ICC: 0,867–0,967; CV: 3,23–5,87) vseh spremenljivk. Za oceno veljavnosti meritev smo primerjali rezultate med protokoloma glede na kot upogiba v kolenu (60° in 90°), pri čemer je bila uporabljena dvostranska analiza variance (ANOVA) za ponovljene meritve, ki je pokazala statistično značilne razlike med protokoloma, pri čemer smo z izometrično opornico izmerili večje vrednosti maksimalne moči v primerjavi s T-N senzorjem. Prav tako smo ugotovili, da je bilo pri večini spremenljivk prisotno tudi statistično značilno razlikovanje med koti, zlasti pri merjenju maksimalne moči upogiba kolena. Povezanost in razlike v rezultatih moči med instrumentoma za vsak položaj merjenja in med položajema merjenja za vsak instrument smo še dodatno izračunali s Pearsonovim koeficientom korelacije in Bland-Altmanovo statistiko. S slednjima smo potrdili visoke korelacije med instrumentoma, a je kljub temu prišlo do sistematičnih razlik med njunimi rezultati, kar nakazuje omejeno primerljivost absolutnih vrednosti med instrumentoma. Naša raziskava kaže, da je T-N senzor s povezovalnim trakom zanesljiva metoda za merjenje mišične moči v praksi, vendar rezultati v večini primerov niso enaki rezultatom meritev na izometrični opornici, zato v prihodnje priporočamo konsistentno uporabo enega instrumenta za spremljanje moči iztegovalk in upogibalk kolena v praksi.20252025-03-21 07:15:06Magistrsko delo/naloga167942VisID: 55165COBISS_ID: 236561155sl