Vpliv velikosti igrišča in števila igralcev na pogostost tehnično-taktičnih elementov pri nogometaših U9 in U11Roškar, Marko (Avtor) Vučković, Goran (Mentor) Pocrnjič, Marko (Komentor) nogometvelikost igriščaTE-TA elementikategorija U9 in U11procestreningNamen magistrskega dela je bil raziskati vpliv različnih velikosti igrišča in števila igralcev na pojavnost tehnično-taktičnih elementov. Raziskava je bila izvedena v dveh starostnih kategorijah. V kategoriji U9 smo raziskavo izvedli na vzorcu 4 ekip in v kategoriji U11 na vzorcu 8 ekip. Posneli in analizirali smo tekme, na katerih je vsaka ekipa po prilagojenih pravilnikih na treh različnih igriščih odigrala tri tekme proti istemu nasprotniku. V kategoriji U9 smo opazovali tekme na igrišču velikosti 26 x 18 m in razmerju igralcev 4:4 brez vratarja, igrišču velikosti 45 x 35 m in razmerju igralcev 7:7 z vratarjem ter igrišču velikosti 62 x 40 m in razmerju 7:7 z vratarjem. V kategoriji U11 smo opazovali tekme na igrišču velikosti 45 x 35 m in razmerju igralcev 7:7 z vratarjem, igrišču velikosti 52 x 40 m in razmerju igralcev 7:7 z vratarjem ter igrišču velikosti 62 x 40 m in razmerju 7:7 z vratarjem. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako velikost igrišča in število igralcev vplivata na pojavnost tehnično-taktičnih elementov v igri. S T-testom za neodvisne vzorce smo na ravni 5% tveganja v kategoriji U9 med igriščema velikosti 26 x 18 m in 45 x 35 m ugotovili razlike v skupnem številu prekinitev (p = 0,049), situacijah, ko je bila žoga izbita v avt (p = 0,012) in v polje, kjer se je ohranila posest (p = 0,030), ter v številu avtov (p = 0,003). Med igriščema velikosti 26 x 18 m in 62 x 40 m smo ugotovili razlike v skupnem številu prekinitev (p = 0,042), številu podaj v določenem delu igrišča – P9 (p = 0,009), podajah, ki so končale v avtu (p = 0,020), sprejemih z drugimi deli stopala/telesa (p = 0,012), situacijah, ko je bila žoga izbita v avt (p = 0,017) in v polje, kjer se je ohranila posest (p = 0,030) ter v številu avtov (p = 0,001). Razlike med igriščema velikosti 45 x 35 m in 62 x 40 m smo ugotovili v sprejemih z nartom (p = 0,038), strelih mimo vrat (p = 0,038) ter v številu avtov (p = 0,030). V kategoriji U11 smo s T-testom za neodvisne vzorce na ravni 5% tveganja med igriščema velikosti 45 x 35 m in 52 x 40 m ugotovili razlike v podajah v smeri naprej proti nasprotnikovem golu (p = 0,004) in podajah, ki jih ulovi vratar (p = 0,039). Med igriščema velikosti 45 x 35 m in 62 x 40 m smo ugotovili razlike v skupnem številu strelov (p = 0,012), podajah z zunanjim delom stopala (p = 0,048), številu podaj v določenem delu igrišča – P9 (p = 0,036), strelih z nartom (p = 0,025), strelih v bližnji vratarjev kot po zraku (p = 0,045), strelih po sredini vrat po tleh (p = 0,024), strelih po sredini vrat po zraku (p = 0,004) ter številu obranjenih strelov (p = 0,005). Razlike smo ugotovili tudi med igriščema 52 x 40 m in 62 x 40 m, in sicer v podajah z zunanjim delom stopala (p = 0,005), podajah v smeri nazaj proti svojim vratom (p = 0,035), sprejemih žoge z zunanjim delom stopala (p = 0,015) ter strelih v daljši vratarjev kot po zraku (0 = 032). V obeh kategorijah smo s Cohenovim d, ki meri učinek velikosti, ugotovili srednje ali velike učinke (d > 0,5) več tehnično-taktičnih elementov, kar pomeni, da čeprav razlike v srednjih vrednostih morda niso statistično značilne, so dovolj velike, da imajo praktičen vpliv na igro.20252025-03-18 08:15:06Magistrsko delo/naloga167865VisID: 55158COBISS_ID: 236405251sl