Ljudstvo kot dopolnilni varuh, branilec javnih sredstev in subsidiarni tožilecRajgelj, Barbara (Avtor) neposredna demokracijademokratično nazadovanjepravna sredstvaalternativepopularna tožbadostop do praviceČlanek analizira možnosti krepitve neposredne demokracije v Sloveniji kot dopolnilo predstavniški demokraciji – z osredotočanjem na izboljšanje dostopa do pravnega varstva v primerih, kjer predstavniški organi javnega interesa ne ščitijo v zadostni meri. Predstavi obstoječe mehanizme neposredne demokracije, kot so peticija, referendum in ljudska zakonodajna iniciativa, ter ugotavlja, da trenutna ureditev pogosto onemogoča učinkovito zaščito javnega interesa. Pomanjkanje zaupanja v obstoječe predstavniške institucije, nevarnost demokratičnega nazadovanja in nizka stopnja zadovoljstva prebivalcev z demokracijo kažejo na potrebo po pravnih sredstvih, ki bi omogočili javnosti bolj neposredno sodelovanje pri zaščiti javnih dobrin, človekovih pravic, pravne države in demokracije. Z uporabo študij primerov s treh pravnih področij – ustavnega (procesnega) prava, zaščite javnih sredstev in kazenskega (procesnega) prava – avtorica v razmislek ponuja tri nova, alternativna pravna sredstva: uvedbo zahteve določenega števila volivcev za oceno ustavnosti in zakonitosti, državljansko tožbo za zaščito javnih sredstev ter zagotovitev pravnega sredstva oškodovancem kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva v primerih, ko državni tožilec meni, da ni razlogov za uvedbo ali nadaljevanje kazenskega postopka.20242025-03-14 13:11:16Članek v reviji167838UDK: 342ISSN pri članku: 0040-3598DOI: 10.51936/tip.61.4.1007COBISS_ID: 222880003sl