<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uravnoteževanje (sodne) oblasti</dc:title><dc:creator>Štajnpihler Božič,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>sodstvo</dc:subject><dc:subject>sodišča</dc:subject><dc:subject>uravnotežena zastopanost spolov</dc:subject><dc:subject>feminizacija</dc:subject><dc:subject>raznolikost</dc:subject><dc:subject>enakost spolov</dc:subject><dc:subject>legitimnost</dc:subject><dc:description>V strokovnem, političnem in širšem javnem diskurzu pri nas se neuravnotežena spolna sestava na sodiščih v zadnjem desetletju sporadično vzpostavlja kot problem. Opozorila na račun naraščajočega števila sodnic v primerjavi s številom sodnikov, pogosto označena kot feminizacija sodstva, prihajajo v valovih in oscilirajo glede teže in dometa, ki ga imajo v strokovni in laični javnosti. V članku so strnjeno obravnavani ključni teoretični argumenti, povezani zlasti z vrednoto raznolikosti oz. diverzitete, na podlagi katerih je mogoče osnovati argumentirano in na dejstvih osnovano razpravo o potrebi po spolni uravnoteženosti v tem kontekstu. Z apliciranjem teh argumentov na stanje na terenu, kot se je v zadnjih desetletjih oblikovalo pri nas, želi članek med drugim pokazati, kaj o ključnih parametrih, ki uokvirjajo te družbene in pravne procese v Sloveniji, zares vemo, ter na katerih mestih gre bolj za ugibanje in bi bilo na mestu več previdnosti pri pozivih k sprejemanju raznovrstnih ukrepov za spremembo obstoječega stanja.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-03-14 12:35:47</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>167832</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.9:305:340.1</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0040-3598</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.51936/tip.61.4.1031</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 222369283</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
