<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pravnoteoretični vidiki primarnosti prava EU v razmerju do držav članic</dc:title><dc:creator>Planinc,	Samo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Pravo EU</dc:subject><dc:subject>načelo primarnosti</dc:subject><dc:subject>Sodišče Evropske unije</dc:subject><dc:subject>nemško Zvezno ustavno sodišče</dc:subject><dc:subject>ENEL</dc:subject><dc:description>Načelo primarnosti prava EU je načelo, ki ga je razvilo Sodišče EU kot instrument zagotavljanja učinkovitosti prava EU. Sestavilo ga je iz treh večjih vidikov. Prvi je glede uporabe primarnosti, kjer Sodišče zaključi, da sta časovna komponenta in hierarhična stopnja nasprotujočega pravila nepomembni. Če pravilo države članice nasprotuje pravu EU, je potrebno uporabiti pravo EU. Edino, kar omejuje uporabo načela primarnosti, je nekvalificiranje pravila za neposredni učinek. Drugi vidik je, kdo naj uporablja primarnost. Sodišče EU to zahteva od vseh državnih organov. Tretji vidik pa se nanaša na pričakovano postopanje državnih organov, ko uporabijo načelo primarnosti. Ta od njih zahteva le odreko uporabi nacionalnega konfliktnega pravila, ne njegove razveljavitve. Vendar je to le razumevanje načela primarnosti s strani Sodišča EU, pogled držav članic pa je nekoliko drugačen. Države članice sicer sprejemajo načelo primarnosti prava EU, vendar ne tako široko in brezpogojno, kot je to zastavilo Sodišče EU. To je razvidno skozi analizo sodne prakse držav članic. Najbolj obširno sodno prakso ima Nemčija. Glavni rezultat te sodne prakse je oblikovanje treh omejitev načela primarnosti, in sicer na podlagi temeljnih pravic, ustavne identitete in preseganja pooblastil. Do uporabe teh omejitev pride redko, vendar pogosteje v zadnjih petih letih. Analiza češke sodne prakse pokaže zelo močno zgledovanje po nemški, vendar glavni primer, ko pride do odrekanja primarnosti, ne izvira iz spora z EU, temveč notranjih trenj med sodišči. Analiza španske sodne prakse pokaže primer zmernejšega pristopa in prirejanja pravnih sistemov. Analiza poljske sodne prakse, predvsem novejše, pa pokaže odrekanje primarnosti prava EU bolj kot potezo v političnem sporu z EU, kakor pravno nasprotovanje načelu primarnosti. Z vsemi temi analizami vidimo, da je načelo primarnosti široko sprejeto, le v izjemnih primerih imajo države članice pomisleke o zahtevah sodišča EU.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-03-13 09:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167806</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 125974</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 229005571</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
