<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv spreminjanja temperature med valjenjem na valilne rezultate pri lahkem tipu kokoši</dc:title><dc:creator>Jakun,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Terčič,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>perutninarstvo</dc:subject><dc:subject>kokoši nesnice</dc:subject><dc:subject>valjenje</dc:subject><dc:subject>temperatura</dc:subject><dc:subject>valilni rezultati</dc:subject><dc:description>Optimalna temperatura v času valjenja kokošjih jajc naj bi se gibala v razponu od 37,0 ℃ do 38,0 ℃. Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, kako izpostavitev valilnih jajc lahkega tipa kokoši robnim temperaturam optimalnega območja (37,0 ℃; 38,0 ℃) v različnih obdobjih predvaljenja, vpliva na valilnost, maso in telesno temperaturo piščancev ob izvalitvi, trajanje valjenja, razmerje med spoloma ter kasnejšo rast, velikost in telesno temperaturo jarčk. Skupno 3.405 valilnih jajc kokoši slovenske provenience prelux-G, predhodno skladiščenih dva do devet dni, smo po sistemu naključnega izbora razvrstili v pet tretmajev: v dveh tretmajih smo jajca v prvih šestih dneh valjenja izpostavili nižji temperaturi (tretma C-NZ; 37,0 ℃) in višji temperaturi valjenja (tretma D-VZ; 38,0 ℃), v drugih dveh tretmajih smo od sedmega do 18. dne valjenja jajca prav tako izpostavili nižji temperaturi (tretma A-NK; 37,0 ℃) ter višji temperaturi valjenja (tretma B-VK; 38,0 ℃), v petem tretmaju, ki je služil za kontrolo (tretma K), pa so bila jajca ves čas predvaljenja izpostavljena temperaturi 37,5 ℃. Tretma je značilno vplival na maso jajc ob prelaganju iz predvalilnikov v izvalilnik, izgubo mase jajc do 18. dne valjenja, trajanje valjenja, maso izvaljenih piščancev in temperaturo ter dolžino en dan starih piščancev. V pogledu trajanja valjenja, odstotka izvaljenih piščancev in mase piščancev ob izvalitvi, so bili najboljši rezultati doseženi pri tretmaju D-VZ. Ne glede na obdobje izpostavljenosti, so nižje temperature valjenja (tretmaja A-NK, C-NZ) v primerjavi z višjimi temperaturami (tretmaja B-VK, D-VZ) podaljšale trajanje valjenja in povzročile, da so bili izvaljeni piščanci lažji ter krajši. Tretma ni značilno vplival na delež neoplojenih jajc, deleža zgodaj in pozno zamrlih zarodkov ter na razmerje med spoloma piščancev. S trajanjem skladiščenja jajc se je podaljševal čas valjenja piščancev, valilnost pa se je značilno zmanjšala ob vlaganju osem dni skladiščenih jajc v primerjavi z jajci, skladiščenimi krajši čas. Učinek izpostavljanja jajc različnim tretmajem v času predvaljenja ni vplival na telesno maso, dolžino in telesno temperaturo 12 ter 27 dni starih jarčk.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-03-12 07:15:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167778</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 257128</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 228643075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
