Kemotaksija ogorčice Oscheius onirici na izbrane kemične snoviIpavec, Rahela (Avtor) Laznik, Žiga (Mentor) biotično varstvokemotaksijaparazitska ogorčicaOscheius oniricikemične snoviMed pomembne gospodarske škodljivce v kmetijstvu uvrščamo tudi polže. Njihovo zatiranje še vedno temelji na uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Zaradi negativnih vplivov FFS na okolje, znanstveniki iščejo okolju prijaznejše rešitve za zatiranje polžev. Mednje spada tudi biotično varstvo, pri katerem kot koristne organizme uporabljamo parazitske ogorčice polžev. V Sloveniji so leta 2023 iz španskega lazarja izolirali ogorčico Oscheius onirici. Le-ta je v svetu precej nepoznana vrsta, o njenem biotičnem potencialu pa je znanega zelo malo. Rastline lahko ob napadu herbivora izločajo hlapljive snovi (HS), ki privabijo koristne organizme. Pretekle raziskave so potrdile, da izločanje HS vpliva privabilno ali odvračalno na gibanje entomopatogenih ogorčic. O vplivu HS na gibanje parazitskih ogorčic polžev pa je znanega bistveno manj. V naši raziskavi smo preučevali odziv vrste Oscheius onirici na HS: α-pinen, α-humulen, alil izotiocianat, benzonitril, β-kariofilen, bornil acetat, kamfor, dekanal, dimetil disulfid, feniletil izotiocianat, linalol, nonanal, terpinolen in undekan pri dveh temperaturah (18 in 20 °C) ter dveh koncentracijah (100 in 0,001 %). Terpinolen, α-humulen, α-pinen, ter β-kariofilen so delovali kot šibki repelenti. Feniletil izotiocianat in undekan pa kot repelenta. Samo linalol se je izkazal kot šibek atraktant. Vse ostale izbrane snovi na usmerjeno gibanje ogorčice niso imele vpliva. Izbrana snov se je izkazala kot pomemben dejavnik, ki vpliva na gibanje ogorčice. Infektivne ličinke so bile najbolj mobilne pri snoveh linalol in terpinolen. Rezultati naše raziskave bodo služili kot podlaga za nadaljnje raziskovanje biotičnega potenciala ogorčice O. onirici.20252025-03-09 07:15:44Magistrsko delo/naloga167720VisID: 257119COBISS_ID: 228649987sl