Zadovoljstvo uporabnikov invalidskega vozička s storitvami javnega prevoza v Sloveniji in na NizozemskemŠlaus, Aneja (Avtor) Plemelj Mohorič, Alenka (Mentor) Galof, Katarina (Recenzent) diplomska deladelovna terapijadostopnostjavni prevozgibalna oviranostmobilnostUvod: Dostopen prevoz je sestavni del različnih dolžnosti, ki so ključni del vsakdanjega življenja. K temu sodijo delo, prosti čas in sodelovanje v družbi. Sodelovanje v vseh okupacijah prispeva k občutku osebne vrednosti, prijetnemu počutju in izboljšanju kakovosti življenja. Ovire v javnem prevozu pa uporabnikom invalidskih vozičkov pogosto onemogočajo sodelovanje v teh okupacijah, kar zmanjšuje njihovo socialno vključenost. Kljub velikemu potencialu, da so vključeni v družbo, se osebe na invalidskih vozičkih soočajo z omejeno dostopnostjo. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati trenutno stanje in izkušnje uporabnikov invalidskih vozičkov z javnim potniškim prevozom, s poudarkom na dostopnosti ter zadovoljstvu uporabnikov v Sloveniji in na Nizozemskem. Metode dela: Raziskovalni vzorec sestavlja 130 uporabnikov invalidskih vozičkov, 65 iz Slovenije in 65 iz Nizozemske, starih od 18 do 70 let. Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja, podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil izdelan za namen te raziskave. Vprašalnik je vseboval 27 vprašanj. Za analizo podatkov je bila uporabljena deskriptivna statistika. Rezultati: Javni prevoz v Sloveniji uporablja 18 udeležencev, le osem samostojno, medtem ko na Nizozemskem 20 udeležencev, od tega 15 samostojno. Razlogi za neuporabo so nedostopnost, neprilagojenost in slabe povezave. Najpogosteje udeleženci uporabljajo mestni avtobus, tj. nekajkrat na mesec, kot alternativo pa prilagojen osebni avto. Ovire vključujejo fizične in socialne težave ter pomanjkljivo informiranost. Slovenski udeleženci so pogosto nezadovoljni in menijo, da prevoz zavira njihovo delovanje v vsakodnevnem življenju. Razprava in zaključek: Raziskava nam razkriva izrazite razlike v zadovoljstvu z dostopnostjo do javnega prevoza. Slovenski udeleženci so nezadovoljni zaradi omejene dostopnosti vozil, pomanjkanja prilagoditev in usposobljenega osebja. Nizozemski udeleženci so bolj zadovoljni zaradi dostopne infrastrukture in podpore sistema. V Sloveniji se uporabniki invalidskih vozičkov pogosteje samostojno prilagajajo uporabi prevoza zaradi pomanjkanja formalnih usposabljanj in institucionalne podpore. Na Nizozemskem je vzpostavljena dobra praksa usposabljanja uporabe javnega prevoza. Pomanjkljivosti slovenskega sistema vključujejo odsotnost varnostnih pasov, neustrezne dvižne ploščadi in omejen dostop do informacij. Delovni terapevti lahko prispevajo k izboljšanju dostopnosti z interdisciplinarnim sodelovanjem, prilagoditvami infrastrukture in ozaveščanju uporabnikov, uslužbencev ter splošne populacije.[A. Šlaus]20252025-03-05 07:45:46Diplomsko delo/naloga167640UDK: 615.851VisID: 145932COBISS_ID: 228001027sl