Ocena vsebnosti joda v različnih telesnih tekočinah zdravih posameznikov z modificirano Sandell-Kolthoffovo reakcijoOblak, Adrijana (Avtor) Gaberšček, Simona (Mentor) Sandell-Kolthoff-ova reakcijakoncentracija joda v slinikoncentracija joda v serumurazmerja med koncentracijami joda v serumuslini in urinu pri zdravih posameznikihIzhodišča: Jod je element, nujno potreben za normalno rast in delovanje organizma. Je sestavni del ščitničnih hormonov. Vnos joda vpliva na pojavnost ščitničnih bolezni. Zato je pomemben zadosten vnos joda, ki ga dosežemo z uživanjem ustrezno jodirane soli. Meritev koncentracije joda v urinu (angl. urinary iodine concentration, UIC) je priporočena metoda za oceno vnosa joda, a ima nekatere omejitve. Zaradi izločanja joda v slino je smiselno opredeliti, ali bi lahko meritev koncentracije joda v slini (angl. salivary iodine concentration, SLIC) nadomestila UIC. Za oceno vsebnosti in razporeditve joda v telesu pa bi bila koristna še informacija o koncentraciji joda v serumu (angl. serum iodine concentration, SERI). Namen dela je bil vpeljati zanesljivo in enostavno metodo za merjenje SLIC in SERI z modificirano Sandell-Kolthofovo (S-K) reakcijo in ovrednotenje te metode z zlatim standardom merjenja joda v različnih tekočinah, z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (angl. inductively coupled plasma mass spectrometry, ICP-MS). Poleg tega smo želeli opredeliti vpliv časa in načina vzorčenja na koncentracijo joda ter ugotoviti, ali bi lahko standardizirali odvzem vzorca urina za meritev UIC. Zanimalo nas je, ali bi bila slina ali kombinacija vzorcev (urin/slina/serum) bolj primerni za opredelitev vnosa joda oziroma vsebnosti joda pri posamezniku kot urin. Materiali in metode: V raziskavo smo vključili 145 zdravih prostovoljcev, ki smo jim ob pregledu odvzeli kri, s katero smo preverili funkcijo ščitnice, jim opravili ultrazvok, nato pa so po točno določenem protokolu doma zbirali vzorce urina in sline. S kemikalijami, pripravljenimi v laboratoriju, smo preverili možnost merjenja SLIC in SERI s S-K reakcijo. Za vpeljavo in ovrednotenje metod smo sledili priporočilom Inštituta za klinične in laboratorijske standarde (angl. Clinical ? Laboratory Standards Institute, CLSI) in testirali vpliv matriksa, določili spodnje meje določljivosti, obnovljivost in ponovljivost, linearnost, vpliv interferenc, primernost uporabe različnih koncentracij uporabljenih raztopin. Kreatinin v urinu smo izmerili na analizatorju Dimension Vista® 1500 Intelligent Lab System (Siemens Healthineers, Nemčija), meritve na ICP-MS pa na analizatorju Agilent 7900ce (Agilent Technologies, ZDA). Statistično obdelavo podatkov smo opravili s programom MedCalc® (MedCalc Software Ltd, verzija 22.021, Belgija), statistično pomembna vrednost je bila P<0,05. Rezultati: V izračune smo vključili 104 prostovoljce, ki so v celoti in pravilno zbrali vse vzorce urina, sline in seruma ter niso jemali prehranskih dodatkov ali zdravil z jodom in niso imeli ščitnične bolezni. Prvo hipotezo smo delno potrdili. S S-K reakcijo lahko zanesljivo določimo SLIC, saj se vrednosti odlično ujemajo s tistimi, izmerjenimi z ICP-MS. Regresija Passing-Bablok: Y(ICP-MS)=0,89(95 % IZ: 0,86?0,92)*X+6,2(95 % IZ: 3,3?8,6). Cusumov test linearnosti ne kaže pomembne razlike od linearnosti in znaša P=0,89. Med metodama opazimo pozitivno odstopanje, ki v povprečju zanaša 5,9 %(95 % IZ: 4,1?7,7). Metodo za merjenje SLIC smo vpeljali tako, da je možno po istem protokolu meriti tako UIC kot SLIC. Določitev SERI s S-K reakcijo ni zanesljiva, ker vrednosti niso primerljive s tistimi, izmerjenimi z ICP-MS. Regresija Passing-Bablok: Y(ICP-MS)=1,90(95 % IZ: 1,34?2,99)*X-48,8(95 % IZ: -128,6?(-8,1)). Cusumov test linearnosti kaže pomembno razliko od linearnosti in znaša P=0,07. Med metodama opazimo negativno odstopanje, ki v povprečju znaša 30,8 %(95 % IZ: -88,0?26,4) in narašča skozi celotno koncentracijsko območje (P<0,001). Metodi med seboj nista primerljivi. Druge hipoteze nismo potrdili, ker razmerja med UIC, SLIC in SERI med zdravimi posamezniki niso primerljiva. V primerjavo smo vključili le vrednosti UIC, ki so se ujemale z izmerjeno UIC v 24-urnem zbirnem urinu in SLIC, ki so se ujemale s količino izločenega joda v enem dnevu, torej vrednost UIC drugega jutranjega urina ter vrednosti SLIC 60 in 120 min po prvem in drugem obroku. Nismo opazili statistično pomembne razlike med vrednostmi UIC drugega jutranjega urina in SERI, P=0,583, vendar se te vrednosti niso ujemale s količino joda, izločene v 24-urnem zbirnem urinu. Opazili smo zelo dobro ujemanje vrednosti SLIC 60 in 120 min po prvem in drugem obroku s količino joda, izločeno v 24-urnem zbirnem urinu (P>0,05). Med SLIC in SERI ter med UIC drugega jutranjega urina in SLIC pa ni bilo primerljivosti, P<0,001 za vse primerjane vzorce. Zaključki: Merjenje SLIC s S-K reakcijo predstavlja pomemben prispevek k znanosti, saj je metoda primerljiva z zlatim standardom ICP-MS in jo je možno izvajati v vsakem laboratoriju. S to metodo je možno sočasno in po istem postopku meriti UIC in SLIC. Merjenje SERI s S-K reakcijo ni primerljivo z ICP-MS. Razmerja med SERI in SLIC ter med UIC in SLIC niso primerljiva. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se je pravilneje osredotočiti na meritev SLIC in UIC, ki sta, za razliko od seruma, matriksa z večjo dinamiko izločanja joda in odražata vnos joda, ki je prav tako dinamičen proces. Pomemben znanstveni prispevek raziskave je zelo dobro ujemanje vrednosti SLIC 60 in 120 min po prvem in drugem obroku s količino joda, izločeno v 24-urnem zbirnem urinu. Meritev SLIC bi lahko nadomestila meritev količine joda, izločene v 24-urnem zbirnem urinu, katerega zbiranje je veliko bolj zahtevno kot zbiranje sline. Z raziskavo nismo uspeli najti načina za oceno vsebnosti in razporeditve joda pri posamezniku.20252025-03-05 07:15:14Doktorsko delo/naloga167633VisID: 30496sl