Predlogi ukrepov za znižanje stopnje požarne ogroženosti starejših visokih večstanovanjskih stavbŠter, Nika (Avtor) Kušar, Domen (Mentor) požarna varnostpožarna ogroženostvisoke večstanovanjske stavbepožarnovarnostni ukrepiNamen magistrskega dela je bil raziskati področje požarne varnosti visokih večstanovanjskih stavb in predlagati ukrepe, ki znižajo stopnjo njihove požarne ogroženosti. Na podlagi pregleda strokovne literature, analize zakonodaje, intervjujev gasilcev ter izvedene ocene požarne ogroženosti za konkretno stolpnico v Kranju, so bili preučeni ključni dejavniki, ki vplivajo na požarno varnost. Rezultati raziskave potrjujejo, da obravnavana stolpnica spada v najvišjo, šesto stopnjo požarne ogroženosti. Izbrano stolpnico smo preučili in predlagali ukrepe, ki znižajo stopnjo požarne ogroženosti. Analiza predlaganih ukrepov je pokazala, da je najbolj učinkovit ukrep za izboljšanje požarne ogroženosti izvedba požarnih sektorjev, saj oceno požarne ogroženosti zniža kar za tri stopnje. Najcenejši ukrep, ki zniža oceno požarne ogroženosti, je izvedba požarnih sektorjev. Ocenili smo, da je najbolj smiseln ukrep nakup nove vskočne blazine, saj bi s tem varnost povečali tudi stanovalcem drugih stolpnic v Kranju. Na podlagi razgovorov smo ugotovili, da trenutno veljavna metodologija za oceno požarne ogroženosti ne upošteva vseh dejavnikov, ki lahko vplivajo na požarno varnost. Na znižanje požarne ogroženosti bi vplivala tudi zagotovitev ustrezne opreme za optimalno izvedbo intervencije, zagotavljanje prostih intervencijskih površin, vgradnja gasilskega dvigala, nakup nove spirale za izvedbo evakuacije in nakup nove vskočne blazine. Glede na izvedene primerjave predlaganih ukrepov smo ugotovili, da sta ukrepa namestitev sistemov AJP in šprinkler v metodologiji podcenjena. Velik problem predstavljajo starejše stavbe, ki so zgrajene na podlagi takratnih zahtev glede zagotavljanja požarne varnosti in danes predstavljajo veliko tveganje za nastanek hujših posledic v primeru požara. Rezultati te magistrske naloge bodo koristni tudi pri obravnavi drugih strejših večstanovanjskih stavb v Sloveniji.20252025-02-27 13:40:02Magistrsko delo/naloga167552VisID: 21812COBISS_ID: 229007875sl