<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Posledice spolne zlorabe na materinstvo</dc:title><dc:creator>Katančič,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gošnak Dahmane,	Raja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>spolna zloraba</dc:subject><dc:subject>spolna zloraba v otroštvu</dc:subject><dc:subject>starševstvo</dc:subject><dc:subject>materinstvo</dc:subject><dc:description>Uvod: V današnjem času se veliko govori o materinstvu, kar je tudi sprožilo pogovore in raziskave o vplivu travmatičnih izkušnjah žensk na materinstvo. Med drugim sem prištevamo tudi vplive spolne zlorabe na materinstvo, zaradi pomanjkanja raziskav pa so ti še vedno dokaj neznani. Spolna zloraba lahko pusti posledice na fizičnem in psihičnem stanju žensk. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti posledice spolne zlorabe na materinstvo ter se poglobiti v razumevanje posledic, ki vplivajo na mater in na njen odnos z otrokom, ter kako se te posledice prenašajo na njenega otroka. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo s sistematičnim pregledom literature. Pregled literature smo izvajali med letoma 2023 in 2024, vključena pa je bila literatura, objavljena od leta 2004 do 2023. Literatura je bila iskana v angleškem jeziku s ključnimi besedami sexual abuse AND child sexual abuse AND parenting AND motherhood v podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed, Cochrane Library in DiKUL. V analizo smo vključili 14 člankov. Pregled literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Rezultati: Ženske z izkušnjo spolne zlorabe v otroštvu so imele več možnosti za najstniške nosečnosti, dosegale so slabše akademske rezultate in imele višjo stopnjo ogroženosti za ponovno zlorabo. Imele so tudi več možnosti za pojav duševnih težav, kot so disociacija, tesnoba in depresija. Njihova izkušnja je posebej vplivala tudi na negativen odnos z njihovimi otroki, pri čemer so imele manj materinske topline, nižjo starševsko samozavest in so bile bolj zaščitniške do svojih otrok. Otroci imajo več težav z internalizacijo, eksternalizacijo in več vedenjskih težav ter tesnobno navezanost na mater. Razprava in zaključek: Spolna zloraba v otroštvu pušča negativne posledice na partnerske odnose, prav tako pa na izobraževanje ter duševno zdravje žensk. V sklopu duševnega zdravja imajo več težav z disociacijo, tesnobo, posttravmatskim stresom in depresijo. Te ženske imajo bolj negativne odnose do svojih otrok, so bolj nagnjene k telesnemu discipliniranju, imajo manj materinske topline in težave z intimnimi deli starševstva, prav tako pa so zaščitniško naravnane do svojih otrok. Ti otroci imajo večkrat težave z internalizacijo in eksternalizacijo kot tudi druge vedenjske težave.</dc:description><dc:publisher>[M. Katančič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-02-26 07:45:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167518</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 145913</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 227334659</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
