<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obravnava fibromialgije z uporabo izobraževanja o nevroznanosti bolečine</dc:title><dc:creator>Strle,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>nevroznanost bolečine</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>dejavnosti v naravi</dc:subject><dc:subject>osebni stik</dc:subject><dc:description>Uvod: Fibromialgija je stanje kroničnih bolečin in več drugih večsistemskih simptomov. Stalne bolečine, utrujenost in pomanjkanje energije lahko vplivajo na zmanjšanje telesne dejavnosti, omejujejo socialne stike ter povečujejo tveganje za razvoj depresije in tesnobnosti. Namen članka je bil ugotoviti učinkovitost izobraževanja o nevroznanosti bolečine pri obravnavi oseb s fibromialgijo. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda raziskovanja s pregledom literature. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah PubMed in Cochrane Library. Vključeni so bili prosto dostopne raziskave v angleškem jeziku, randomizirani nadzorovani poskusi ali klinični poskusi, objavljeni v zadnjih 10 letih (2012–2022), v katerih so bile obravnavane osebe s fibromialgijo ter uporabljene nevroznanstvene tehnike. Rezultati: V pregled literature je bilo izbranih šest raziskav. Pregledane raziskave navajajo statistično značilne učinke izobraževanja o nevroznanosti bolečine na zaznani vpliv fibromialgije na osebe, zaznano bolečino, tesnobnost, depresivnost, katastrofiziranje zaradi bolečine, funkcionalno zmogljivost in zaznavo telesnega delovanja. Boljši učinki zdravljenja so verjetno lahko doseženi z vključitvijo telesne dejavnosti v naravi in z osebnim stikom z osebami s fibromialgijo. Zaključki: V pregledanih raziskavah so potrdili učinkovitost izobraževanja o nevroznanosti bolečine na več vidikov psihološkega delovanja oseb s fibromialgijo. Za doseganje dolgoročnih učinkov zdravljenja in preoblikovanje miselnosti o izvoru bolečine je verjetno potrebnih več obravnav v osebnem stiku.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-02-24 12:40:10</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>167485</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8:159.9</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1318-2102</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 205009155</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
