Analiza izvajanja planinstva v rednem programu osnovnih in srednjih šol na področju Kamniško-Savinjskih AlpHren, Ana (Avtor) Debevec, Tadej (Mentor) planinstvošportna vzgojaosnovna šolasrednja šolaKamniško-Savinjske AlpeNamen magistrskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri se izvajajo planinske vsebine na področju Kamniško-Savinjskih Alp v osnovnih in srednjih šolah. V raziskavo so bile vključene šole iz enajstih občin, ki ležijo med vznožjem tega visokogorja in Ljubljansko kotlino: Kamnik, Lukovica, Moravče, Domžale, Trzin, Mengeš, Komenda, Vodice, Gornji Grad, Luče in Solčava (20 osnovnih šol in 2 srednji šoli). Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, na katerega se je odzvalo 18 osnovnih šol in obe srednji šoli. Sekundarni namen je bil pripraviti nabor idej planinskih tur za posamezne razrede in letnike na tem področju, ki so v skladu s standardi znanja in cilji planinstva v učnem načrtu. Raziskava je pokazala, da izvajanje planinstva po učnem načrtu ni prisotno na kar eni tretjini vseh osnovnih ter obeh srednjih šolah. Večina šol izvaja planinstvo na športnih dnevih, dobra polovica osnovnih šol ga vključuje v šole v naravi, manj kot polovica pa izvaja planinsko interesno dejavnost. Večina osnovnih šol (61 %) se drži normativa 1 spremljevalec na 15 učencev, kar pomeni, da nimajo dodatnega spremljevalca na celotno skupino. Preostali odstotek ima več spremljevalcev, kar zadosti zahtevanemu normativu. Srednji šoli nista podali konkretnega odgovora, kakšnih normativov se držijo. Program planinskih vsebin na dveh tretjinah šol ohranjajo več let enak, ostale ga letno spreminjajo. Prav tako ga srednja šola, ki izvaja planinske vsebine, ponavlja več let. Stopnjevanje težavnosti skozi vzgojno-izobraževalna obdobja je glede premagane višinske razlike (204 m, 325 m, 478 m) in dolžine poti (2,73 h; 3 h; 3,6 h) smiselno. Z izjemo 2. triletja, kjer je povprečen čas hoje enak minimalnemu standardu znanja, so vsi ostali rezultati pod minimalnim standardom znanja. Odgovori srednjih šol ne kažejo nadgradnje težavnosti osnovnih šol. Prisotno je stopnjevanje dolžine poti po letnikih, ne pa tudi stopnjevanja premagane višinske razlike. Velika večina vseh planinskih tur se izvaja po lahkih označenih poteh. Le polovica osnovnih šol izvaja medpredmetno povezovanje, v srednjih šolah pa ni prisotno. Podatki celostno kažejo izvajanje planinstva pod standardi znanja, ki so zahtevani v učnem načrtu. Z namenom izboljšanja in olajšanja izvajanja planinskih vsebin v osnovnih in srednjih šolah so na koncu dela predlagani praktičnimi primeri planinskih tur na tem področju.20252025-02-23 07:15:23Magistrsko delo/naloga167456VisID: 55084COBISS_ID: 229884675sl