<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv delne omejitve pretoka krvi v skeletnih mišicah na dihalne parametre med aerobno vadbo pri zdravih mladih moških</dc:title><dc:creator>Pestotnik,	Darja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Nejka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>aerobna vadba</dc:subject><dc:subject>cikloergometrija</dc:subject><dc:subject>dihalni parametri</dc:subject><dc:subject>vadba z omejenim pretokom krvi</dc:subject><dc:subject>mladi zdravi moški</dc:subject><dc:description>Uvod: Priljubljenost vadbe z omejenim pretokom krvi je zadnja leta vedno večja, njen vpliv v aerobnih pogojih na dihalne parametre pri zdravih mladih osebah pa še dokaj neraziskan. V dosedanjih raziskavah je bilo ugotovljeno, da aerobna vadba z omejenim pretokom krvi (AVOPK) v primerjavi s kontrolno vadbo doseže določeno porabo kisika (V˙O2) in druge metabolne parametre že pri nižji intenziteti in zato predstavlja potencial vadbe za osebe, ki visoko intenzivne vadbe zaradi različnih vzrokov ne morejo izvajati. Namen: Ovrednotiti spremembe dihalnih in metabolnih parametrov med kratkotrajno stacionarno vadbo z omejenim pretokom krvi in v okrevanju po njej. Metode dela: 21 različno športno aktivnih moških, starih med 18 in 35 let, je opravilo 3 testiranja na cikloergometru. Prvič je bilo opravljeno obremenitveno testiranje za določitev maksimalne porabe kisika (V˙O2maks) in frekvence srčnega utripa (fSUmaks). Drugi in tretji obisk so izvajali dva testna pogoja, po strukturi enaka, razlikovala sta se v samo v načinu: aerobna vadba z omejenim pretokom krvi ali kontrolna vadba. Protokol je bil sestavljen iz mirovanja (5 min), faze napora pri obremenitvah 40 in 60 % V˙O2maks (10 min) in faze okrevanja (15 min). Rezultati: Največje razlike med aerobno vadbo z omejenim pretokom krvi in kontrolno vadbo so bile med fazo napora pri V˙O2 (p?0,001), V˙CO2 (p&lt;0,001), tpCO2 (p&lt;0,05), V˙E (p&lt;0,001), V˙E/V˙O2 (p&lt;0,001), V˙E/V˙CO2 (p&lt;0,05), RER (p&lt;0,05) in pri občutenju napora (p&lt;0,001). V fazi okrevanja so razlike do prvih petih minut še narasle, nato pa dokaj hitro padle. V primerjavi z mirovnimi vrednostmi je bila V˙O2  pri aerobni vadbi z omejenim pretokom krvi v okrevanju še dalj časa povišana. Razprava in zaključek: Dokazali smo, da je višjo V˙O2 pri AVOPK možno doseči že pri nižji intenziteti kot pri vadbi brez omejenega pretoka krvi v aktivnih mišicah. Prej pride tudi do vključitve anaerobnega metabolizma, zaradi česar poraba kisika po naporu ostaja povišana dlje časa. AVOPK je lahko zelo uporaben način vadbe za doseganje višjih vrednosti V˙O2 in posledično V˙O2maks za osebe, ki visokih intenzitet zaradi različnih razlogov ne morejo premagovati. Poudarek pri načrtovanju AVOPK je potrebno dati tudi manšetnemu tlaku, ki mora biti za vsakega preiskovanca izračunan individualno.</dc:description><dc:publisher>[D. Pestotnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-02-19 11:21:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167394</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 145904</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 226647811</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
