<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mikrobiološka ustreznost izvirov vode v visokogorju</dc:title><dc:creator>Šraj,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oder,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krištof,	Romana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>visokogorski izviri</dc:subject><dc:subject>planinske koče</dc:subject><dc:subject>alpski kras</dc:subject><dc:subject>fekalno onesnaženje</dc:subject><dc:description>V visokogorju se voda skladišči v obliki snega ter ledu in tako zagotavlja 90 % zalog vode za nižje ležeča območja. Na območju Triglavskega narodnega parka je več kot 250 vodnih izvirov in so edini vir pitne vode nekaterim kočam, ki se v poletnih mesecih lahko srečujejo z njenim pomankanjem. Vse večji obisk gora in planinskih koč pomeni večjo obremenitev za okolje z vidika odpadnih voda, ki nastanejo v planinskih kočah. Zaradi neustreznega ravnanja z odpadnimi vodami te velikokrat neočiščene končajo v okolju, kjer predstavljajo vir onesnaženja vodnih virov. Vir fekalnega onesnaženja vodnih virov lahko predstavlja tudi kmetijska dejavnost oz. paša živine na planinah. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti mikrobiološko ustreznost vode iz visokogorskih izvirov na območju bohinjskih gora tekom planinske in pašne sezone. Metode dela: Vzorčenje smo izvedli pred začetkom planinske in pašne sezone, med sezono ter po koncu planinske in pašne sezone. Določili smo 8 vzorčevalnih mest. Skupno smo od meseca junija do oktobra odvzeli 22 vzorcev. Pri vsakem izviru smo izvedli terenske meritve. Nato je sledil odvzem vzorca za mikrobiološke analize. V laboratoriju smo nato izvedli analize na mikrobiološko kakovost vode. Z metodo membranske filtracije in decimalnega razredčevanja smo ugotavljali prisotnost enterokokov, E. coli in SŠMO pri 22 °C in 36 °C. Rezultati: Rezultate mikrobioloških analiz visokogorskih izvirov smo primerjali z zahtevami Uredbe o pitni vodi. Vzorci, odvzeti v mesecu juniju, so bili glede na prisotnost SŠMO vsi skladni z Uredbo o pitni vodi, vendar so analize pokazale, da so enterokoki prisotni v vseh odvzetih vzorcih, razen v vzorcu izvira pri koči v dolini Voje. Mikrobiološke analize vzorcev, odvzetih v mesecu avgustu, so pokazale neskladje sedmih vzorcev od skupaj odvzetih osmih vzorcev. Mikrobiološke analize zadnjega vzorčenja v mesecu oktobru so pokazale neskladje vseh vzorcev, saj so bili v vseh vzorcih prisotni enterokoki. Bakterije E. coli niso bile prisotne v nobenem vzorcu. Razprava in zaključek: Na podlagi opravljenih raziskav smo ugotovili, da vzorci vode iz visokogorskih izvirov niso skladni z Uredbo o pitni vodi. Med samimi izviri je prihajalo do razlik v mikrobiološki kakovosti vode, na kar je vplivala neposredna bližina pašnikov ter planinskih koč oz. večje število obiskovalcev gora.</dc:description><dc:publisher>[N. Šraj]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-02-19 11:21:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167393</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 145903</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 226894595</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
