<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izključevanje mladih v mladinskih centrih</dc:title><dc:creator>Lugarić,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tadič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Mladinski centri</dc:subject><dc:subject>Socialna pedagogika</dc:subject><dc:subject>izključevanje</dc:subject><dc:subject>mladinsko delo</dc:subject><dc:subject>kaznovanje</dc:subject><dc:subject>mladinski centri</dc:subject><dc:description>Uporaba prepovedi vstopa je praksa, ki jo v mladinskih centrih uporabljajo za vzpostavljanje discipline in obvladovanje neželenega vedenja med mladimi, lahko pa ima zelo negativne učinke, saj so izključeni mladi tako odrinjeni in izolirani ter ostanejo brez dostopa do dodatne podpore. Moje magistrsko delo se bo tako ukvarjalo z raziskovanjem izreka prepovedi vstopa oz. z izključevanjem mladostnikov iz mladinskih centrov ter s tem, kako mladinski delavci razumejo pomen in posledice takega izključevanja. Osredotočalo se bo tudi na pomen tovrstnega izključevanja za delo mladinskih delavcev ter na možnosti razvijanja alternativnih oblik ukrepov in razvijanje bolj inkluzivnih praks. V teoretičnem delu magistrske naloge bom naredila pregled literature iz področja mladinskega dela, mladinskih centrov, kaznovanja in discipliniranja ter posledic, povezanih z izrekanjem tovrstnih kazi. Namen empiričnega dela bo preveriti, s kakšnimi razlogi se mlade iz mladinskih centrov v Sloveniji izključuje, kako na takšen pristop gledajo mladinski delavci znotraj mladinskih centrov ter kakšne so možnosti in potrebe razvijanja bolj inkluzivnih praks. Uporabljena bo kvalitativna metoda skupinskega intervjuja na vzorcu 6 mladinskih centrov. Podatki bodo analizirani z metodo induktivnega kodiranja. Pomen pričakovanih ugotovitev pa bo pregled obstoječih praks kaznovanja v mladinskih centrih in s tem odpiranje prostora za razvoj novih, boljših praks. 
Rezultati raziskave kažejo, da so s prepovedjo vstopa pogosto kaznovana vedenja, ki so označena kot »izstopajoča« ali »moreča«. Največjo vlogo pri odločanju pa naj bi igrali medsebojno vzpostavljeni odnosi, poznavanje ozadja posameznikov in osebna prepričanja mladinskih delavcev. Čeprav so mnenja mladinskih delavcev o izključevanju različna, ga pogosto prepoznavajo kot neučinkovito sankcijo, ki pa se je pri svojem delu še vedno poslužujejo. Sodelujoči prepoznavajo različne vplive teh izključitev, tako na njih same in njihovo delovno okolje kot na ostale udeležence v mladinskem centru. Pri svojem delu se poslužujejo različnih vrst prepovedi, dolžina prepovedi vstopa pa se giblje od dnevne do doživljenjske prepovedi. Rezultati kažejo, da svoje odločitve večkrat utemeljujejo na podlagi vedenja mladih ali kot skrb za ostale, prav tako pa se utemeljitve močno skladajo s splošnim mnenjem sogovornikov o prepovedih in izključevanju. Pred podajanjem prepovedi vstopa se mladinski delavci poslužujejo postopnih mehanizmov izključevanja, trudijo pa se ravnati tudi preventivno in uporabljati druge alternativne sankcije. Obenem pa se na področju večanja inkluzivnosti kaže manko strategij in idej.</dc:description><dc:publisher>L. Lugarić</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-02-19 08:30:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>167384</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.344.7:061.2-053.6 (043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 183056</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 226956291</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
