Analiza učinkovitosti peroralnega in injekcijskega semaglutida pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2Novak, Neža (Avtor) Žiberna, Lovro (Mentor) Lunder, Mojca (Komentor) sladkorna bolezen tipa 2agonisti receptorjev glukagonu podobnega peptida 1GLP-1semaglutidfarmacevtske oblikeSladkorna bolezen tipa 2 (SB2) s spremljajočimi kroničnimi zapleti vodi v slabšo kvaliteto življenja in krajšo pričakovano življenjsko dobo. Zato je dobra urejenost glikemije bistvenega pomena, kar omogoča razpoložljivost različnih skupin antidiabetičnih zdravil. Semaglutid je agonist receptorjev glukagonu podobnega peptida 1 (GLP-1) in se uporablja za zdravljenje SB2. V Evropi je na voljo v obliki podkožne injekcije od leta 2018. Od 2020 je na voljo tudi prvi in trenutno edini agonist receptorjev GLP-1, ki je na voljo v peroralni obliki. Analiza uporabe semaglutida v vsakdanji klinični praksi je izrednega pomena za zanesljivo oceno njegove učinkovitosti in varnosti. Izvedli smo retrospektivno raziskavo, v katero smo vključili 104 osebe s SB2, ki so se spremljale v Diabetološki ambulanti Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v obdobju od januarja 2021 do decembra 2023. Vse osebe so imele predpisan semaglutid, bodisi v peroralni ali injekcijski obliki, pri čemer se je odmerek postopoma stopnjeval do najvišjega možnega odmerka. Preučevali smo vpliv peroralnega in injekcijskega semaglutida na glikemične parametre, telesno maso, indeks telesne mase, krvni tlak in srčno frekvenco; primerjali smo podatke pred uvedbo in vsaj 3 mesece po prejemanju najvišjega odmerka semaglutida. Preverjali smo tudi učinkovitost peroralnega in injekcijskega semaglutida z analizo relativnih sprememb parametrov pred in po uvedbi zdravljenja. Zdravljenje z obema oblikama semaglutida je privedlo do statistično značilnega znižanja glikemičnih parametrov, telesne teže, indeksa telesne mase in sistoličnega krvnega tlaka ter zvišanja srčne frekvence. Injekcijski semaglutid je statistično značilno bolj znižal vrednosti HbA1c v primerjavi s peroralno obliko. Pri primerjavi vpliva na ostale parametre nismo ugotovili statistično značilnih razlik med posameznima oblikama semaglutida. Zaključimo lahko, da je učinkovitost peroralnega semaglutida v vsakdanji klinični praksi v veliki meri primerljiva z učinkovitostjo injekcijskega semaglutida.20252025-02-15 08:45:03Magistrsko delo/naloga167335VisID: 114585sl